Jedro

Zahteva tožnika za odobritev pravnega posla je že pravnomočno zavrnjena, zato si tožnik svojega položaja v postopku odobritve pravnega posla ne more več izboljšati, zaradi česar tudi nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, ki je bil sklenjen med prodajalcem in kupcem.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov upravnega spora se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je ministrstvo na podlagi prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) zavrglo tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ptuj, št. 330-1835/2010-4 (05080) z dne 11.10.2010, s katero je prvostopni organ odločil, da se odobri pravni posel kupoprodajna – pogodba, ki sta jo dne 30.8.2010 sklenila Občina A. kot prodajalka in B.B. kot kupec za prodajo kmetijskih zemljišč. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je Občina A. dala ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč v k.o. ... ponudbo so sprejeli tožnik, ki je uveljavljal predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je predmet prodaje, B.B., ki je uveljavljal predkupno pravico kot drug kmet, ki mu je zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti ter še štirje drugi zainteresirani, ki niso uveljavljali predkupne pravice. Vlogo za odobritev pravnega posla s priloženo kupoprodajno pogodbo sta v zakonitem roku dala tožnik in B.B. Upravna enota Ptuj je tožnikovo vlogo za odobritev pravnega posla z odločbo št. 330-297/2009-11 (05080) z dne 9.2.2010 zavrnila, ker je ugotovila, da pri sklenitvi pogodbe ni bil upoštevan vrstni red predkupnih upravičencev. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno z odločbo 33008-46/2010/2 z dne 26.5.2010. Takšna odločitev je postala pravnomočna. Glede na to je ministrstvo zaključilo, da tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe, s katero je prvostopni organ odobril pravni posel – kupoprodajno pogodbo, ki sta jo dne 30.8.2010 sklenila Občina A. in B.B. za predmetna kmetijska zemljišča. Pravni interes je predpostavka za uvedbo postopka, za vodenje postopka in za vsebinsko odločanje. Če ta ni podana, organ ne more vsebinsko odločati. Ker je bila zahteva za odobritev pravnega posla – kupoprodajne pogodbe, ki jo je tožnik sklenil z Občino A. za predmetna zemljišča, že pravnomočno zavrnjena, se tožnik v tem postopku ne more več uspešno sklicevati na to, da ima pri nakupu predmetnih parcel prednostno pravico. Tudi, če bi tožnik uspel izpodbiti odobritev pravnega posla, sklenjenega med Občino A. in B.B., ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla, ki ga je sklenil sam, kar pomeni, da si v tem postopku ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Glede na to, da izpodbijana odločba torej ne posega v tožnikove pravice ali njegove neposredne na zakon oprte osebne koristi, je ministrstvo tožnikovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP zavrglo.

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper zgoraj navedeni sklep zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Ne strinja se s stališčem iz izpodbijanega sklepa, da nima pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka. O njegovi vlogi za odobritev pravnega posla je sicer že bilo odločeno, B.B. pa je takrat imel pravico nastopati v tem postopku. Tožnik zatrjuje, da ima enako pravico sedaj tudi on, saj lahko zatrjuje, da tudi B.B. ne izpolnjuje pogojev za vrstni red, ki ga ugotavlja tožena stranka. Razen tega pa je tožena stranka tožnika vodila kot stranko z nasprotujočim si interesom ter mu pravic, ki ji gredo kot stranki, ne sme in ne more odreči šele na pritožbeni stopnji. Vsaka stranka ima namreč pravico, da vloži pritožbo, ko je enkrat v postopku kot stranka in ni dolžna več dokazovati pravnega interesa za vsako pravno sredstvo. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, in zadevo vrne toženi stranki v ponovno obravnavo. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Iz predmetnega spisa izhaja, da je B.B. dne 31.8.2010 vložil vlogo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kateri je priložil kupoprodajno pogodbo sklenjeno med njim in Občino A. za kmetijska zemljišča, ki se nahajajo v k.o. ... Dne 8.4.2010 je prvostopni organ izdal sklep št. 330-2972/2009-7(05080), s katerim je postopek v zadevi odobritve pravnega posla, uveden na zahtevo B.B., prekinil do izdaje odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o pritožbi proti odločbi št. 330-2971/2009, ki jo je vložil tožnik. Tožnik je bil namreč vložil vlogo za odobritev pravnega posla z Občino A. za ista kmetijska zemljišča, upravni organ pa je odobritev tega pravnega posla zavrnil. Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, pritožba pa je bila poslana v pristojno reševanje ministrstvu, zato je prvostopni organ postopek odobritve pravnega posla, ki je bil uveden na zahtevo B.B., prekinil, dokler pristojni organ ne bi pravnomočno odločil o tožnikovi pritožbi.

Postopek se je tako nadaljeval, ko je ministrstvo tožnikovo pritožbo zoper odločbo, s katero je bila njegova vloga za odobritev pravnega posla zavrnjena, zavrnil. V nadaljevanju postopka je tako dne 11.10.2010 izdal odločbo št. 330-1835/2010-4 (05080), s katero je pravni posel, to je kupoprodajno pogodbo, sklenjeno med Občino A. in B.B. za predmetna kmetijska zemljišča odobril. ZUP v prvem odstavku 264. člena določa, da pritožbo, ki ni dovoljena, ki je prepozna ali jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, zavrže organ druge stopnje. Navedeno določilo je bilo tudi pravna podlaga izpodbijanega sklepa. Po presoji sodišča je odločitev drugostopnega organa, ki je na osnovi tega določila tožnikovo pritožbo zavrnil, pravilna. Tožnik je imel v upravnem postopku položaj stranke na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ, Uradni list RS, št. 59/1996 s spremembami). Kot stranka postopka je tožnik tudi skušal doseči odobritev pravnega posla, ki ga je sklenil s prodajalcem predmetnega kmetijskega zemljišča. Upravni organ je njegovo vlogo za odobritev takšnega pravnega posla zavrnil, odločitev o tem pa je postala pravnomočna. Nato je upravni organ odobril pravni posel sklenjen med prodajalcem predmetnega zemljišča in B.B., sodišče pa se strinja s tem, da si tožnik sedaj s pritožbo svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Ker si svojega položaja ne more več izboljšati, tudi nima pravnega interesa za vložitev predmetne pritožbe, zato je odločitev, da se ta zavrže, pravilna.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.