Jedro

Dedni dogovor je vrsta pogodbe in se šteje za sklenjenega, ko ga sklenitelji podpišejo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju najprej ugotovilo, da spadajo v zapuščino nepremičnine pri vl. št. 2516 k.o. K. in vl. št. 646 k.o. L., poleg tega pa še zneski na dveh hranilnih knjižicah in na žiro računu pri SKB. Ker zapustnica ni napravila oporoke, nastopi dedovanje po zakonu, dediči pa so sklenili tudi dedni dogovor, povzet v sklep o dedovanju. Po tem dogovoru si obe nepremičnini delijo v skladu z zakonitimi dednimi deleži, tako da vsak prejme 1/4, denarne zneske pa v celoti prevzame zapustničin sin M. P..

Proti temu sklepu se je pritožil zapustničin vdovec in dedič C.P.. V pritožbi navaja, da dednega dogovora ni podpisal, saj se ne strinja s tem, da denar, ki je tudi predmet zapuščine, prejme samo eden od dedičev. Iz sklepa o dedovanju tudi ni razvidno, kolikšne so zapustničine hranilne vloge, pa tudi nepremičnine niso zadosti jasno navedene. Pod točko 2 sklepa pa ni prikazano, kateri odbitki od zapuščine so všteti v napovedano vrednost zapuščine 1.000.000 SIT.

Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v sklep o dedovanju povzelo dedni dogovor, sklenjen med dediči dne 23.3.1993 na naroku zapuščinske obravnave.

Vendar pa iz zapisnika te obravnave izhaja, da je zapustničin vdovec odklonil podpis zapisnika. Dedni dogovor posebej ni podpisan. Iz tega sledi, da zapustničin vdovec dednega dogovora ni podpisal. Verjeti je zato pritožbenim trditvam, da se s tem dednim dogovorom ni strinjal. Sodišče prve stopnje ga ne bi smelo povzeti v sklep o dedovanju, marveč bi moralo odločiti v skladu z zakonom o dedovanju, ker očitno do dednega dogovora med vsemi dediči ni prišlo. Dedni dogovor je vrsta pogodbenega dogovora in se šteje za sklenjenega, ko ga sklenitelji podpišejo (čl. 72/1 Zakona o obligaciijskih razmerjih).

Sodišče prve stopnje bo zato moralo pri ponovnem obravnavanju zadeve, če med dediči ne bo prišlo do dednega dogovora, odločiti po določilih Zakona o dedovanju, ki se nanašajo na zakonito dedovanje.

Pritrditi je tudi treba pritožbenemu opozorilu, da v spisu ni izpiska iz zemljiške knjige, ki se nanaša na drugo nepremičnino, namreč na vl. št. 646 k.o. L.. Na listu 4 je le izpisek iz zemljiške knjige za vl. št. 2516 k.o. K.. Podatki o tej nepremičnini v priloženem sklepu o dedovanju pa so stari več kot 10 let (sklep z dne 9.12.1982).

Poleg teh pomanjkljivih podatkov bo treba dopolniti dejansko stanje tudi s podatki o višini denarnih zneskov, ki spadajo v zapuščino.

Glede na podatke v zapisniku z dne 3.6.1993 pa bo treba upoštevati tudi pogrebne in druge stroške v korist dediču, ki je te stroške trpel. Iz spisovnih podatkov nadalje še izhaja, da je pritožnik predlagal izločitev sodnice, o čemer bo prav tako potrebno odločiti.

Glede na gornje ugotovitve je bilo treba v skladu z določilom člena 370 ZPP v zvezi s členom 163 ZD izpodbijani sklep o dedovanju razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da po dopolnitvi dejanskega stanja v zgoraj nakazani smeri v zadevi ponovno odloči.