Jedro

Tožena stranka je preuranjeno zaključila, da tožnica v zadevi v zvezi s preživnino za njeno hčerko, nima verjetnega izgleda za uspeh, ker je hčerka polnoletna. V obravnavani zadevi je namreč tožnica vlogo vložila kot prosilka v svojem imenu in ne kot zakonita zastopnica svoje hčerke. Iz listin upravnega spisa pa tudi izhaja, da sta tožnica in zavezanec za preživljanje sklenila sodno poravnavo, po kateri se je preživninski zavezanec zavezal tožnici plačati zapadle obveznosti v več obrokih, zato bi slednja lahko imela v izvršilnem postopku status upnice.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 564/2012-7 z dne 7. 12. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 5. 9. 2012 vložila tožeča stranka. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka zaprosila za brezplačno pravno pomoč zaradi neplačevanja preživnine za njeno hči A.A. od rojstva dne 23. 3. 1994 do tretjega razreda devetletke. V prošnji in njeni dopolnitvi je navedla, da je zavezanec za plačevanje preživnine B.B., upravičenka pa A.A. in da je bila med njo kot zakonito zastopnico in zavezancem sklenjena sodna poravnava glede plačevanja preživnine.

V nadaljevanju obrazložitve navaja, da je vlogo tožeče stranke zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega kriterija v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljnjem besedilu ZBPP). Iz priložene dokumentacije namreč izhaja, da je zavezanec za plačilo preživnine B.B., njegova hči A.A. 23. 3. 2012 pa je dopolnila že 18 let, tako da tožeča stranka ni več njena zakonita zastopnica in zato tudi ni več aktivno legitimirana za zastopanje v postopku s tožbo ali predlogom za izvršbo v zvezi s preživnino zanjo. Razen tega pa je zahtevek za plačilo preživnine zastaral, saj je že pretekel z zakonom določeni čas, v katerem bi upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti.

Tožeča stranka v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, saj temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Navaja, da je socialno ogrožena oseba, ki nima sredstev za preživljanje, zato je upravičena do brezplačne pravne pomoči, saj si sama v postopku ne more pomagati. Ugovarja temu, da naj bi njena preživninska terjatev do preživninskega zavezanca zastarala. Potem, ko v nadaljevanju opisuje okoliščine njenega primera sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je v zadevi posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Iz zakonskega besedila 24. člena ZBPP izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Po določbi drugega odstavka 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi vlogo za dodelitev Bpp vložila tožeča stranka kot prosilka v svojem imenu in ne kot zakonita zastopnica njene hčerke, ki naj bi postala polnoletna. Iz listin upravnega spisa nadalje izhaja, da sta tožeča stranka in zavezanec za preživljanje sklenila sodno poravnavo, po kateri se je preživninski zavezanec zavezal tožeči stranki plačati zapadle obveznosti v več obrokih. Upoštevaje navedeni pravni naslov, bi lahko imela tožeča stranka v izvršilnem postopku status upnice, zato je zaključek tožene stranke glede pomanjkanja aktivne legitimacije, vsaj preuranjen. Enako pa velja tudi za zatrjevano zastaranje terjatev, glede na to, da rok izpolnitve po navedeni poravnavi ni bil določen. Tožena stranka pa tudi sicer ni navedla razlogov iz katerih bi izhajalo, da je zatrjevana terjatev zastarala.

Glede na navedeno tožena stranka v zadevi verjetnosti izgleda za uspeh ni utemeljila tako, kot to določa 2. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP, ampak njen zaključek temelji na pomanjkljivi vsebinski presoji listin, ki bodo podlaga za odločanje v pravdnem postopku. Zato po mnenju sodišča presoja izpolnjevanja 24. člena ZBPP ne temelji na zakonu.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbi ugodilo po 4. točki prvega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in po tretjem odstavku istega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.