Jedro

Višje sodišče mora ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je bila na škodo obdolženca prekršena materialna določba zakona ali predpis, ki določa prekršek, med drugim tudi ali je pregon za prekršek zastaral.

Izrek

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 24.8.2006 se spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper T.P. ustavi.

Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

Obrazložitev

Sodnik za prekrške v Kranju je T.P. z odločbo o prekršku z dne 16.4.2003 kaznoval z denarno kaznijo 80.000,00 SIT in petimi kazenskimi točkami zaradi prekrška po točki č šestega odstavka 28. člena ZVCP, ki ga je obdolženi storil 24.9.2002. Zoper odločbo o prekršku je obdolženčev zagovornik 1.8.2006 vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 24.8.2006 zavrglo kot nedopustno.

Vrhovna državna tožilka je 8.12.2006 zoper pravnomočni sklep višjega sodišča vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi navaja, da je bila obdolženčevemu zagovorniku odločba o prekršku vročena 13.7.2006, njegova pritožba, vložena 1.8.2006 pa je pravočasna, dovoljena in popolna. Sodišče druge stopnje je po mnenju vložnice kršilo določbe Zakona o prekrških, ko je zagovornikovo pritožbo zavrglo kot nedopustno, sklep pa utemeljilo s tem, da je odločba pravnomočna in so zoper njo dopustna le izredna pravna sredstva. Zagovornik je imel pravico do pritožbe, tej pravici se ni odpovedal, pritožbo pa je vložil v zakonskem roku. Če bi bila odločba o prekršku res pravnomočna, bi bila zagovornikova pritožba kvečjemu prepozna, nikakor pa ne nedovoljena. Vložnica nadalje navaja, da je v času odločanja sodišča druge stopnje prišlo do zastaranja pregona za prekršek. Sodišče druge stopnje bi moralo v skladu z 2. točko prvega odstavka 190. člena Zakona o prekrških (ZP) po uradni dolžnosti paziti na to, da je pregon zastaral, kar predstavlja kršitev iz 3. točke prvega odstavka 187. člena ZP.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Odločba o prekršku postane pravnomočna, ko je ni več možno izpodbijati s pritožbo, ali ko pritožba ni dopustna (drugi odstavek 252. člena Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 25/83 do 24/2001, v nadaljevanju ZP). V skladu z določbo drugega odstavka 181. člena ZP ima pravico do pritožbe zoper odločbo o prekršku tudi obdolženčev zagovornik, ki mu je zato potrebno vročiti pisni odpravek odločbe (prvi odstavek 171. člena ZP). Rok za vložitev pritožbe teče od dneva vročitve. V konkretnem primeru je bila odločba organa prve stopnje obdolženčevemu zagovorniku vročena 22.7.2006 (vročilnica na list. št. 15). Tega dne je pričel teči rok, v katerem lahko zagovornik vloži pritožbo. Zagovornik je pritožbo zoper odločbo vložil 31.7.2006, priporočeno po pošti, torej znotraj osemdnevnega roka, določenega v prvem odstavku 182. člena ZP.

Glede na navedeno je nepravilen izpodbijani sklep višjega sodišča, da pritožba ni dopustna, ker je že postala pravnomočna. Odločba o prekršku pred odločanjem višjega sodišča o zagovornikovi pritožbi ni bila pravnomočna, saj niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 252. člena ZP. Tako je odločba postala pravnomočna šele z dnem seje višjega sodišča, torej 24.8.2006. Obravnavani prekršek je bil storjen 24.9.2002. Po določbi prvega odstavka 55. člena ZP postopek o prekršku ni dopusten, če preteče eno leto od dneva, ko je bil prekršek storjen, oziroma v nobenem primeru več ni mogoč, ko pretečeta dve leti od storitve prekrška (tretji odstavek 55. člena ZP). Glede na citirane določbe je v konkretnem primeru pregon za prekršek absolutno zastaral 24.9.2004. Zagovornik v pritožbi zoper odločbo o prekršku ni uveljavljal kršitve materialnih določb zakona zaradi zastaranje pregona za prekršek. Vendar vložnica zahteve v zvezi s tem pravilno opozarja, da bi moralo višje sodišče ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je bila na škodo obdolženca prekršena materialna določba zakona ali predpis, ki določa prekršek (2. točka prvega odstavka 190. člena ZP), torej bi moralo med drugim preizkusiti, ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, zlasti ali je pregon za prekršek zastaral (3. točka 187. člena ZP). Ker postopek o prekršku v času odločanja višjega sodišča zaradi absolutnega zastaranja pregona več ni bil dopusten (ne glede na to, da je sodišče zaradi zastaranja izvršitve kazni ustavilo postopek za izvršitev kazni - uradni zaznamek na list. št. 26), odločba pa še ni bila pravnomočna, bi moralo višje sodišče po uradni dolžnosti izdati odločbo, s katero bi postopek o prekršku ustavilo.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZP spremenilo izpodbijani sklep in postopek o prekršku zoper T.P. ustavilo.

V skladu z določbo četrtega odstavka 176. člena je Vrhovno sodišče odločilo, da stroški ustavljenega postopka o prekršku bremenijo proračun.