Jedro

Ker predhodno prejeta izredna denarna socialna pomoč ni bila uporabljena za namen, za katerega je bila dodeljena (za nakup drv), temveč za plačilo položnic, je bila nova zahteva za priznanje izredne denarne socialne pomoči zakonito zavrnjena. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in dokazila o porabi sredstev predložiti centru za socialno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 1. 7. 2015 in št. ... z dne 21. 4. 2015 ter priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper tožbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo s predlogom, da se obravnava kot pravno sredstvo v smislu obnove postopka.

V laični pritožbi navaja, da se razlogi v njenem primeru niso spremenili, kar naj bi bilo znano tudi CSD A., saj je bil nekajkrat opozorjen zaradi zavlačevanja pri reševanju njene vloge. Poudarja še, da je organ v takšnem primeru kot je njen, dolžan po uradni dolžnosti pomagati stranki, ne pa se posluževati taktike zavlačevanja. Sodišče naj zato pritožbi ugodi ali pa jo reši po drugi alternativni varianti in prizna upravičenost do izredne denarne socialne pomoči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe. Izdana je ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena s prepričljivo ugotovljenimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbene navedbe potrebno dodati le še naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je izključno podana v 34. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih(2) (ZSVarPre). Po 2. odstavku 34. člena ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in sicer v roku 30 dni po prejemu pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je vložena pred potekom roka. Če je navedeni rok zamujen iz opravičenih razlogov, je v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku mogoč predlog za vrnitev v prejšnje stanje (3. odstavek). Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejemu izredne denarne socialne pomoči, oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč. Če tega ne stori, ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko uporabljena, ali ni bila uporabljana v predpisanem roku, ni upravičen do izredne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema istovrstne denarne dajatve (4. odstavek). Prav slednje dejansko stanje pa je podano tudi v predmetni zadevi, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

6. Iz pravnomočne odločbe št. ... z dne 12. 8. 2014 je razvidno, da je bila tožnici na podlagi vloge z dne 30. 7. 2014, izredna denarna socialna pomoč v enkratnem znesku v višini 200,00 EUR dodeljena za nakup drv. Tega dejstva pritožnica ne prereka. Prav tako ne prereka dejstva, da v zakonskem roku, niti do ponovne vložitve vloge za priznanje istovrstne socialne denarne dajatve 13. 4. 2015, ni predložila dokazila o namenski porabi prejete denarne dajatve. Ker torej prejeta izredna denarna socialna pomoč več kot očitno ni bila uporabljana za namen, za katerega je bila dodeljena, torej za nakup drv, temveč glede na tožbene navedbe za plačilo položnic, je bila že iz tega razloga nova zahteva zakonito zavrnjena. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je lahko tudi sodišče tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih odločb in vtoževano pravico do izredne denarne socialne pomoči, kot neutemeljen zavrnilo.

7. Pritožničine navedbe niso takšne, da bi pogojevale drugačno odločitev od izpodbijane. So posplošene, nelogične ali celo v nasprotju z razpoložljivo listinsko dokumentacijo v upravnem spisu. Tako ni logičen predlog tožnice, da naj se pritožba zoper sodbo obravnava kot pravno sredstvo v smislu obnove postopka. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati zoper posamične upravne akte ali sodne odločbe, proti katerim ni več možna pritožba. V obravnavani zadevi seveda ne gre za takšno procesno stanje. Protispisen je nadalje tudi očitek CSD A., da naj bi zavlačeval z reševanjem vloge. V zadevi, ki je predmet tega sodno socialnega spora je bila zahteva za dodelitev izredne socialne pomoči vložena 13. 4. 2015, o njej pa s prvostopenjskim upravnim aktom odločeno 21. 4. 2015. Torej v manj kot desetih dneh! Že to dejstvo kaže, da je bilo odločano takoj in brez kakršnekoli taktike zavlačevanja, kot le pavšalno in povsem neutemeljeno zatrjuje pritožba. Edini odločilni razlog za izdana zavrnilna upravna akta pa je, kot predhodno že obrazloženo, izključno v sferi tožnice, ker predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči ni uporabila za namen, za katerega ji je bila denarna dajatev dodeljena.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.