Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka s pritožbenimi navedbami o spremembi naslova iz K. 88 v K. 74A dovolj določno zatrjevala razloge za neverodostojnost navedb iz vročilnice, in sicer da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno na vratih prostora, v katerem je imela tožena stranka v času vročanja pošiljke sedež. Trditve je tožena stranka tudi dokazno podprla. Nadalje je potrebno upoštevati, da bi bila zaradi opustitve pravilne vročitve tožbe (in posledično izdaje zamudne sodbe), toženi stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku, to je možnost, da predstavi svoja stališča (vključno z dokazi) in se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke. Gre za eno temeljnih procesnih pravic in sicer za pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, iz katere izhaja pravica do kontradiktornega postopka kot temeljna človekova pravica. Vsakršne omejitve te pravice je potrebno presojati restriktivno. Če se pojavi dvom v pravilnost postopanja sodišča, ki bi lahko rezultiral v kršitvi pravice do izjave, pa je potrebno postopati tako, da se ta dvom odpravi oz. se stranki zagotovi možnost sodelovanja v postopku.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana zamudna sodba in izpodbijani popravni sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 90.364,73 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 02. 2008 dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe (1. točka izreka) ter da je dolžna tožena stranka tožeči povrniti njene pravdne stroške v višini 2.523,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15 dnevnega paricijskega roka, da ne bo izvršbe (2. točka izreka). Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prve stopnje zamudno sodbo popravilo v označbi datuma izdaje sodbe in sicer tako, da se ta glasi „05. 10. 2010 oziroma 05. oktober 2010“.

2. Zoper sodbo in popravni sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo skupaj z izpodbijanim popravnim sklepom razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožeča stranka je na pritožbo zoper zamudno sodbo odgovorila. Smiselno pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne. Na pritožbo zoper popravni sklep tožeča stranka ni odgovorila.

5. Pritožbi tožene stranke sta utemeljeni.

6. Bistveno za presojo utemeljenosti obravnavanih pritožb je vprašanje, ali je bila toženi stranki tožba tožeče stranke z dne 25. 05. 2010 pravilno vročena. Kot izhaja iz vročilnice (list. št. 8), vročevalec sodne pošiljke (tožbe) toženi stranki ni mogel osebno vročiti, ker tožena stranka na naslovu K. 88 (ki je bil v času vročitve tudi njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru) ni imela hišnega predalčnika. Vročevalec je na vratih prostora pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora tožena stranka dvigniti. Skladno z določbo 142. člena ZPP je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bila toženi stranki tožba vročena s fikcijo in da v zakonskem roku 30 dni na tožbo ni odgovorila, zaradi česar je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP).

7. Tožena stranka v pritožbi zoper zamudno sodbo zaključek o pravilnosti vročitve tožbe napada. Med drugim navaja, da se je spomladi leta 2010 naslov objekta, v katerem je imela tožena stranka svoje prostore, t.j. K. 88, Ljubljana, spremenil in sicer v K.74A, Ljubljana. Tožena stranka navaja, da na nobenem izmed navedenih naslovov ni bilo puščenega obvestila o prispeli pošti. V dokaz svojih navedb je predlagala zaslišanje številnih prič, pismonoše, poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o., kopije fotografij vhodov v poslovne naslove na K. 74A in K. 88. Ker je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe ocenilo, da je za odločitev o pritožbi odločilnega pomena, ali je bila toženi stranki tožba pravilno vročena, je sodišču prve stopnje zaradi razjasnitve navedenega procesnega dejstva spis vrnilo, da v ta namen opravi ustrezne poizvedbe oz. po potrebi na naroku preveri resničnost pritožnikovih navedb (smiselno prim. drugi odstavek 337. člena in tretji odstavek 346. člena ZPP). Po vpogledu v odgovor sodišča prve stopnje z dne 05. 05. 2011 (list. št. 39-40) pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni postopalo skladno z naloženimi navodili pritožbenega sodišča, zaradi česar je dvom v pravilnost vročitve, kot jo s pritožbenimi navedbami o (dejanski) spremembi naslova objekta izpodbija tožena stranka, ostal. Res je sicer, kot navaja sodišče prve stopnje v dopisu z dne 05. 05. 2011, da je vročilnica javna listina in da kot takšna potrjuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP), vendar pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP).

8. Po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka s pritožbenimi navedbami o spremembi naslova iz K. 88 v K. 74A (spomladi leta 2010) dovolj določno zatrjevala razloge za neverodostojnost navedb iz vročilnice, in sicer da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno na vratih prostora, v katerem je imela tožena stranka v času vročanja pošiljke sedež. Trditve je tožena stranka tudi dokazno podprla. Nadalje je potrebno upoštevati, da bi bila zaradi opustitve pravilne vročitve tožbe (in posledično izdaje zamudne sodbe), toženi stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku, to je možnost, da predstavi svoja stališča (vključno z dokazi) in se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke. Gre za eno temeljnih procesnih pravic in sicer za pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave RS), iz katere izhaja pravica do kontradiktornega postopka kot temeljna človekova pravica (1). Vsakršne omejitve te pravice je potrebno presojati restriktivno. Če se pojavi dvom v pravilnost postopanja sodišča, ki bi lahko rezultiral v kršitvi pravice do izjave, pa je potrebno postopati tako, da se ta dvom odpravi oz. se stranki zagotovi možnost sodelovanja v postopku.

9. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijane zamudne sodbe v zvezi z izpodbijanim popravnim sklepom zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je narekovalo ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe v zvezi z izpodbijanim popravnim sklepom in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovljeno procesno kršitev odpravi.

10. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena zaradi navedene kršitve ZPP, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe.

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Tako tudi tč. 10 odločbe Ustavnega sodišča RS, Up-39/95-19 z dne 16. 01. 1997.