Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da niti ZDavP niti ZDoh ne predpisujeta, da mora biti pred izdajo odločbe o odmeri dohodnine davek od dobička iz kapitala kot vir dohodnine odmerjen z dokončno oziroma pravnomočno odločbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 26. 9. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana z dne 9. 3. 1999, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 1994, pri tem pa je bil v osnovi upoštevan tudi dobiček, dosežen s prodajo kapitala, v višini 7,456.670,00 SIT.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi in poudarja, da niti v določbah ZDoh niti ZDavP ni predpisano, da mora biti pred izdajo odločbe o odmeri dohodnine davek iz dobička iz kapitala kot vir dohodnine, odmerjen z dokončno oziroma pravnomočno odločbo. Sodišče zavrača stališče tožeče stranke, da je pritožbeni postopek zoper odločbi o odmeri davka iz kapitala ovira za njuno upoštevanje pri odmeri dohodnine. Ugovore o nepravilnosti in nezakonitosti odločb, s katerima je bil odmerjen davek iz kapitala, pa zavrača, saj nista predmet tega postopka.

3. Tožnik zoper izpodbijano sodbo vlaga revizijo (prej pritožbo) in Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje. Poudarja, da sta odločbi o odmeri davka od dobička iz kapitala podlaga oziroma osnova za izdajo odločbe o odmeri dohodnine, zaradi česar ne držijo navedbe izpodbijane sodbe, da nepravilnost oziroma nezakonitost teh dveh odločb ni predmet tega postopka. Poleg tega ti dve odločbi še nista pravnomočni in je torej odločitev v obravnavanem postopku odvisna od negotovega dejstva. Ob morebitni spremembi teh dveh odločb bo tožnik oškodovan, saj bo odločitev v obravnavanem postopku nedvomno nepravilna. Po splošnih načelih prava je nujno, da v kolikor se posamezna odločba sklicuje na drugo odločb, mora biti slednja pravnomočna. Nenazadnje pa niti ZDoh niti ZDavP ne določata, da so podlaga odločbi o odmeri dohodnine lahko tudi odločbe, ki še niso dokončne oziroma pravnomočne.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pravočasne in dovoljene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je bila tožnikova pritožba vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizijo kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje je po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 dopustno vložiti zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je potekala tudi sodna presoja obravnavane revizije.

8. Po določbi 5. člena ZDoh je zavezanec za dohodnino fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena tega zakona, če ni s tem zakonom drugače določeno. Viri dohodnine po 2. členu so osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz dejavnosti, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja ter dohodki iz premoženjskih pravic. V skladu s 6. členom ZDoh se v osnovo za dohodnino všteva tudi dobiček, dosežen s prodajo kapitala (6. alinea 6. člena ZDoh).

9. Tožniku je bil z odločbama Davčnega urada Ljubljana z dne 1.2.1999 in z dne 1.2.1999 odmerjen davek od dobička iz kapitala, dosežen s prodajo nepremičnin v letu 1994, od davčne osnove 4,084.400,00 SIT in 3,372.270,00 SIT, v znesku 1,225.320,00SIT in 1,011.681,00 SIT. Navedena zneska sta bila nato v skladu z določbami ZDoh upoštevana v osnovi za odmero dohodnine za leto 1994. 10. Neutemeljen je revizijski ugovor, ki ga je tožnik uveljavljal že tudi v tožbi in prej v pritožbi v upravnem postopku, da odločbi o odmeri davka od dobička iz kapitala ob izdaji izpodbijane odločbe o odmeri dohodnine še nista bili pravnomočni. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da niti ZDavP niti ZDoh ne predpisujeta, da mora biti pred izdajo odločbe o odmeri dohodnine davek od dobička iz kapitala kot vir dohodnine odmerjen z dokončno oziroma pravnomočno odločbo. ZDavP tudi izrecno določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o odmeri davka. Tako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več podobnih zadevah (npr. X Ips 334/2004 z dne 15. 5. 2008, I Up 290/2003 z dne 4. 4. 2006, I Up 363/2003 z dne 2. 12. 2005 in I Up 534/2000 z dne 8. 6. 2004).

11. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti, je bila tožnikova revizija na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnjena kot neutemeljena.