Jedro

Če sodišče v okviru dejanj zaradi vzpostavitve stanja pred motenjem posesti toženi stranki naloži ponovno izgradnjo škarpe, se v izreku odločbe ne more izogniti navedbi točnih mer oz. obsega in lege te škarpe. Če tega ne navede, izrek odločbe ni določen in razumljiv.

Izrek

Pritožbama se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo odločanje.

O stroških pritožb in odgovora na pritožbo bo odločeno s končno odločbo sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo, da je toženec motil oba tožnika v zadnji posesti dela njunih parcel št. in k.o. V. R. s tem, ko je dne 1.4.1999 na skrajnem južnem vogalu parcele št. ob cesti odstranil škarpo iz betonskih zidakov v širini 50 cm in na parc.št. odstranil škarpo v dolžini 95 cm, ter odkopal del zemljišča parc.št.368 v globino povprečno 1 m ter zemljo in betonske kvadre od porušene škarpe odpeljal neznano kam in jima s tem onemogočil posest in uporabo tega dela njune parcele in na tako odkopanem delu zemljišča uredil sebi dovozno pot do svoje parcele (točka I.1. izreka); toženi strani je naložilo, da mora v roku 8 dni na južnem robu parcele št. ob obstoječi javni cesti postaviti škarpo v dolžini 50 cm, gledano v smeri od zahoda proti vzhodu in jo priključiti na obstoječo škarpo, na parceli št. pa postaviti škarpo v dolžini 95 cm, prav tako v smeri od zahoda proti vzhodu in jo priključiti na že obstoječo škarpo (zid) na njenem južnem koncu ter na teh dveh parcelah navoziti zemljo v višini od 76 cm do 2 m ter urediti navedeni parceli tako, kot sta bili pred njegovim motitvenim dejanjem z dne 1.4.1999 (točka I.2. izreka); tožencu pa je v bodoče prepovedalo posegati v posest tožnikov s takimi in podobnimi motitvenimi dejanji (točka I.3. izreka).

Sodišče je nadalje zavrnilo tožbeni zahtevek po ugotovitvi, da je toženec motil oba tožnika v zadnji posesti dela njunih parcel št. in s tem, da je dne 1.4.1999 odkopal del zemljišča parcele v širini ob poti 5,60 m in na parceli v širini 5,80 m, v dolžini pa 8,10 m, torej v površini 40 m2 (točka II.1. izreka); ter tožbeni zahtevek za postavitev škarpe ob obstoječi javni cesti v nadaljni dolžini 10 cm gledano v smeri od zahoda proti vzhodu (točka II.2. izreka).

Odločilo je, da mora tožena stranka tožečima povrniti 145.491,50 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje (točka III. izreka).

Sodišče prve stopnje je presodilo, da je v delu, kjer je ugotovilo motenje, toženec prekoračil pooblastila, ki mu jih je sicer dal sklep o izvršbi motenjskega sklepa in da je zaradi vzpostavitve trase služnostne poti podrl preveč tožnikove škarpe ter odvozil preveč zemlje.

Zoper sklep so se pritožile obe tožeči stranki in tožena stranka.

Tožeči stranki sta podali pritožbo zoper zavrnilni del sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče se je oprlo na meritve, ki jih je opravilo na terenu, te meritve pa ne morejo biti verodostojne. Tožeča stranka je že tekom postopka na prvi stopnji predlagala postavitev izvedenca, ki bi lahko natančno izmeril, kakšno služnostno pot bi lahko tožena stranka uporabljala oz. kolikšen bi bil njen upravičen poseg. Meritve sodišča so bile opravljene v škodo tožeče stranke, ker se je služnostna pot sedaj približala njeni hiši. Tožeča stranka predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in v tem obsegu ponovno odločanje pred sodiščem prve stopnje, z izvedbo dokaza z izvedencem geometrom.

Tožena stranka je sklep izpodbijala v obsodilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov. Navajala je, da iz zapisnika o glavni obravnavi na kraju samem izhaja ugotovitev sodišča, da bi naj tožena stranka škarpo ob javni cesti na parceli 368 neupravičeno odstranila v dolžini 50 cm. Na podlagi česa je sodišče prišlo do take ugotovitve iz zapisnika ni razvidno. Gre za sodno prejudiciranje rešitve spora, ker je sodišče tako ugotovitev zapisalo, preden je sploh začelo izvajati predlagane dokaze. Tožeča stranka je samo izvršila dejanje za katero je bila pooblaščena s sklepom o izvršbi. Ta sklep je tudi izročila svojemu izvajalcu del in mu naročila, da v skladu s sklepom izvrši vse posege v naravo. Če izvajalec ni ravnal po navodilu tožene stranke, potem on odgovarja za tako ravnanje. Tožena stranka zato še enkrat ugovarja pasivno legitimacijo. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja tožena stranka še predlaga, da se pribavijo fotografije, ki jih je posnela policija na dan dogodka in na samem kraju in zaslišanje policistov. Ponovno naj se opravi ogled, tokrat z izvedencem geometrom. Naj se zasliši tudi sodnica, ki je reševala zadevo, na podlagi katere je bil izdan izvršilni sklep. Sodišče prve stopnje ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku, ker je tožnik zatrjeval motenje z dstranitvijo škarpe ob javni cesti v širini 2,45 m in odkop zemljišča ob cesti v širini 5,60 m, na parceli pa v širini 5,80 m in dolžini 8,10 m. Sodišče je pod točko II.1. izreka pretežni del zahtevka zavrnilo, pod točko II.2. pa je zavrnilo zahtevek po izgradnji še 10 cm škarpe. Po oceni pritožnika tožba niti ni bila sklepčna in primerna za obravnavo in bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči. Izrek sklepa pa je nelogičen in sam s sabo v nasprotju. Sodišče ugotavlja motitveno dejanje toženca, da bi naj na parceli odstranil škarpo iz betonskih zidakov v širini 0,50 m, potem pa zato tožencu nalaga, da mora nazaj zgraditi 0,50 m dolgo škarpo.

Nato je ugotovilo, da je toženec odstranil 1 m zemlje v globino, navoziti pa mora od 0,76 do 2 m zemlje. To pa ni le v nasprotju z ugotovitvenim delom sklepa, temveč tudi negira pravice, ki jih je dobil toženec v prejšnji motenjski pravdi kot tožnik in ki jih je uveljavljal v izvršbi. Namreč pa sklepu je dobil pooblastilo, da vzpostavi staro stanje služnostne trase in če bo sedaj moral vso zemljo navoziti nazaj, potem ne bo mogel voziti po služnostni poti.

Tožeča stranka je na pritožbo tožene odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tožena stranka utemeljeno opozarja na to, da izrek izpodbijanega sklepa ni razumljiv in zato tudi ni izvršljiv. Pri tem ne gre le za to, da sodišče ugotavlja, da je toženec odstranil škarpo v širini 50 cm, nato pa mu nalaga izgradnjo enake škarpe, toda v dolžini 50 cm.

Tudi če bi to lahko pripisali pisni napaki, izpodbijani sklep v delu, kjer nalaga vrnitev v stanje pred motenjem, ni izvršljiv. Sodišče, ki je naložilo podiranje škarpe, se je lahko izognilo navajanju mer te škarpe. Sodišče, ki nalaga ponovno izgradnjo dela take škarpe, pa se navajanju mer ne more izogniti. Tožencu mora biti točno določeno, kako dolgo, visoko in široko škarpo mora zgraditi nazaj. To vse pa je seveda odvisno od tega, kako bo sama tožeča stranka postavila zahtevek, saj ona zahteva škarpo oz. vrnitev v prejšnje stanje tako, da toženec nekaj stori.

Sodišče prve stopnje tožencu nato nalaga, da mora zgraditi škarpo ob robu parcele gledano v smeri od zahoda proti vzhodu in jo priključiti na obstoječo škarpo. Na parceli pa mora postaviti škarpo v isti smeri in jo priključiti na že obstoječo škarpo (zid) na njenem južnem koncu.

To pa so zelo ohlapna in težko razumljiva navodila. Res je pravdnim strankam stanje v naravi znano, toda sodišče druge stopnje je kljub temu mnenja, da pravilna realizacija teh odredb brez skice položaja obeh škarp (ter očitno obstoječe še tretje škarpe), smeri in obsega gradnje ne bi bila možna. Na tak način bi bilo tudi najlažje označiti, kje na obeh parcelah bi moral toženec navoziti 76 cm in kje 2 m zemlje.

Kako pomemben je določen in natančen izrek sodne odločbe, je razvidno nenazadnje že iz same odločbe - motenjskega sklepa, iz katerega črpa pooblastila toženec. Sodišče prve stopnje je namreč samo obrazložilo, da je imelo težave z opredelitvijo pomena izraza "skrajni vzhodni vogal", ki je bil v izreku naveden kot bistven, ni bil pa določneje opisan.

Tudi ni jasno, zakaj je moralo sodišče prve stopnje razbiti tožnikov zahtevek, s tem pa je zagrešilo konflikt med ugotovitvenim delom v točki I.1. izreka (toženec je odkopal del zemljišča parcele v globino povprečno 1 m) in med zavrnjenim ugotovitvenim delom (da je toženec na parceli kopal v širini 5,60 m). Sodišče nato ni ugotovilo, da bi toženec odkopal zemljo na parceli, kljub temu pa mu je naložilo, da mora tudi na to parcelo navoziti zemljo.

Iz navedenih razlogov je potrebno izpodbijani sklep v celoti razveljaviti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14.točki 339.člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s členom 366 istega zakona, in zadevo vrniti v ponovno odločanje. Izvedbo v pritožbi predlaganih dokazov bo tožena stranka lahko ponudila na prvem naroku nove glavne obravnave (2.odstavek 362.člena ZPP). Glede na pritožbene navedbe tožeče stranke ni odveč še poudariti, da se obseg, v katerem je toženec protipravno ravnal, ne ugotavlja po tem, kje naj bi bil upravičen vzpostaviti služnostno pot, ampak zgolj po tem, ali je toženec ravnal v skladu s pooblastili sklepa o izvršbi motenjskega sklepa ali ne. Motenje je le tisto ravnanje, ki presega pooblastila izvršilnega sklepa.

Tudi po presoji sodišča druge stopnje je v primeru, da se ugotovi obstoj motenja, toženec pasivno legitimiran, čeprav je dejanski izkop opravil nekdo drug. Točna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da je v takem primeru pomembno to, kdo je bil naročnik dejanj in v čigavo korist je bilo dejanje izvršeno. Če je bil dejanski izvajalec posegov v naravo le naročnikova podaljšana roka oz. njegov izpolnitveni pomočnik, potem je naročnik ta, ki je v motenjski pravdi pasivno legitimiran.

Odločitev o stroških pravdnih strank zaradi pritožbe in odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo sodišča prve stopnje (3.odstavek 165.člena ZPP). Slednje bo prav tako ponovno odločilo tudi o stroških pravdnega postopka, ki so nastali med postopkom pred sodiščem prve stopnje, ker je zaradi razveljavitve odločbe o glavni stvari bilo potrebno razveljaviti tudi odločbo o pravdnih stroških.