Jedro

Po 18. čl. družbene pogodbe z dne 8.12.1995 namreč skupščina odloča soglasno, med drugim tudi o statusnih spremembah, spremembah firme in dejavnostih družbe ter o postavitvi in odpoklicu direktorja in prokurista. Res je, da v samih določbah družbene pogodbe ni izrecno povedano, da bi bila potrebna kakšna posebna večina za spremembo same družbene pogodbe, iz česar tožena stranka sklepa, da je bil sprejeti sklep veljavno sprejet s 3/4 večino, ki jo zahteva določilo 1. odst. 450. čl. ZGD. Vendar bi taka razlaga pripeljala v konkretnem primeru do tega, da bi na podlagi s 3/4 večino sprejete spremembe družbene pogodbe, tožena stranka v celoti izigrala tiste določbe družbene pogodbe, ki govorijo o soglasnem odločanju o določenih vprašanjih tako tožeče kot tožene stranke kot družbenikov.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki 2 in 3 izreka razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem a pobijanem delu (točka 1 izreka) potrdi.

III. Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je sklep skupščine družbe K. d.o.o. sprejet na skupščini dne 17.12.1998, zabeležen v zapisniku notarja pod SV xx/yy z dne 13.1.1999 pod št. 2, ki se glasi: Skupščina družbe z omejeno odgovornostjo K. d.o.o. sprejme spremembo 18. člena. obstoječe družbene pogodbe družbe, tako da se iz teksta člena izpusti beseda soglasno, ničen. Toženi zahtevek tožeče stranke, da se razveljavi sklep skuščine iste družbe, sprejet dne 17.12.1998, ki se glasi, da je skupščina družbe podelila prokuro M.Z., slovenskemu državljanu in pa sklep skupščine z istega dne, da se prokuristu družbe I.P. odvzame podeljena prokura, pa je zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 67.140,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.6.1999 dalje do plačila v 8 dneh.

2. Zoper to sodbo se pritožujeta tako tožeča kot tožena stranka po svojih pooblaščencih.

3. Tožeča stranka se pritožuje v delu, v katerem je tožbeni zahtevek zavrnjen, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku, (ZPP) ter predlaga, naj pritožbeno sodišče v napadenem delu izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter tožnici dosodi vse stroške postopka. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi v delu, v katerem je tožbeni zahtevek zavrnilo, ni upoštevalo določila 23. čl. družbene pogodbe, saj bi moralo dejanje tožene stranke oceniti v 1uči tega določila. Neutemeljeno sodišče prve stopnje očita tožeči stranki, da so njene tožbene navedbe skope. Raziskati bi bilo treba, kar je odločilno za zamenjavo prokurista. Prokurist je delal za toženo stranko pet in več let, kar naenkrat pa je postal družbin sovražnik številka ena. V novo osebo, ki jo imajo za prokurista, pa tožeča stranka nima zaupanja. Tožeča stranka sama sicer ne izraža pomislekov v strokovnost in sposobnost Z., vendar pa tej osebi zaupa le toženka, tožnica pa ne. Izraz oškodovanje iz 1. odst. 364. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) bi moralo sodišče prve stopnje razumeti ne le v denarnem, to je materialnem smislu, ampak upoštevati vse možne koristi ene ali druge od strank.

4. Tožena stranka se pritožuje v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku ugodeno in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremeni in tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti stroškovno zavrne, podrejeno pa, da v tem delu izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi navaja, da sprejeta sprememba družbene pogodbe ne nasprotuje prisilnim predpisom, to je javnemu redu, saj po 1. odst. 450. čl. ZGD o spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki s 3/4 večino glasov. Družbena pogodba ni določala za spremembo družbene pogodbe same nobene posebne večine. Sodišče prve stopnje pa je ugotavljalo, da naj bi tak skupščinski sklep nasprotoval osnovnim načelom morale, čeprav tega tožeča stranka sama niti ni zatrjevala. Vsekakor pa izpodbijani sklep ne more biti v nasprotju z moralo in zato ničen, saj ni oškodoval idejo delničarstva oziroma družbeništva in ni bil povezan s kršitvijo nekaterih temeljnih moralnih ter pravnih načel. Izpodbijani sklep tudi ni izpodbojen, saj ne nasprotuje temeljnim ciljem družbe ali dobrim poslovnim običajem in ne meri na oškodovanje vsaj enega družbenika. Zato gre za zmotno uporabo materialnega prava pa tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, ker so si razlogi sodbe v nasprotju med seboj in z listinami v spisu, glede določenega dela pa sodba sodišča prve stopnje niti nima ustrezne obrazložitve.

5. Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.

K pritožbi tožene stranke:

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti drugih takih kršitev, na katere bi moralo paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ni namreč utemeljena navedba tožene stranke, češ da se tožeča stranka ni sklicevala na to, da je skupščinski sklep, glede katerega zahteva ugotovitev ničnosti, nasprotoval osnovnim načelom morale. To podlago za ničnost sklepa je tožeča stranka izrecno zatrjevala v pripravljalni vlogi z dne 26.5.1999 (list. št. 20). Prav tako ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Sodba sodišča prve stopnje ima vse potrebne razloge in ti razlogi tudi niso v nasprotju z listinami v spisu. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sklep skupščine tožene stranke z dne 17.12.1998 treba opredeliti kot sklep, ki je v nasprotju z moralo. Po 18. čl. družbene pogodbe z dne 8.12.1995 namreč skupščina odloča soglasno, med drugim tudi o statusnih spremembah, spremembah firme in dejavnostih družbe ter o postavitvi in odpoklicu direktorja in prokurista. Res je, da v samih določbah družbene pogodbe ni izrecno povedano, da bi bila potrebna kakšna posebna večina za spremebo same družbene pogodbe, iz česar tožena stranka sklepa, da je bil sprejeti sklep veljavno sprejet s 3/4 večino, ki jo zahteva določilo 1. odst. 450. čl. ZGD. Vendar bi taka razlaga pripeljala v konkretnem primeru do tega, da bi na podlagi s 3/4 večino sprejete spremembe družbene pogodbe, tožena stranka v celoti izigrala tiste določbe družbene pogodbe, ki govorijo o soglasnem odločanju o določenih vprašanjih tako tožeče kot tožene stranke kot družbenikov. Tak sklep pa je mogoče tudi po mnenju pritožbenega sodišča res šteti kot nasproten morali in s tem ničen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodeno, izpodbijano sodbo potrdilo.

K pritožbi tožeče stranke:

7. Že iz razlogov, ki so navedeni v zvezi s pritožbo tožene stranke, pa tudi ni mogoče brez pridržkov pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ostala dva izpodbijana sklepa skupščine družbe, to je sklep o podelitvi prokure M.Z. in sklep o odvzemu prokure I.P., nista neveljavna. Ta dva sklepa sta bila sprejeta z večino v skupščini kljub določbi 18. čl. družbene pogodbe, da se sprejemata soglasno. Glede na to, da je po mnenju pritožbenega sodišča sprememba družbene pogodbe, ki ukinja določilo o soglasnem imenovanju prokuristov, iz že navedenih razlogov nično, pa se seveda postavlja tudi vprašanje veljavnosti teh dveh sklepov.

8. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožeče stranke in izpodbijani sklep v delu, v katerem je tožbeni zahtevek tožeče stranke razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. Pri ponovnem sojenju pa naj sodišče prve stopnje predhodno preveri, ali je bila tožba tožeče stranke sploh vložena pravočasno. Skupščina družbe je bila namreč dne 17.12.1998, medtem ko je bila sama tožba vložena kot je to razvidno iz dohodne štampiljke neposredno na sodišču dne 19.1.1999. Ni mogoče namreč pritrditi stališču tožeče stranke, da je bila skupščina opravljena šele dne 13.1.1999, ko je bil sestavljen zapisnik. Skupščina je bila končana že dne 17.12.1999, saj bi ob nasprotni razlagi ne bilo razumljivo določilo 1. odst. 366. čl. ZGD o dolžnosti družbenika, da na skupščini takoj zapisniško obvesti skupščino o nameravani tožbi za izpodbijanje, če je seveda na skupščini navzoč. V konkretnem primeru pa je bila tožeča stranka na skupščini navzoča. Rok za izpodbijanje pa je po 1. odst. 365. čl. ZGD en mesec in začne teči, če se je tožnik udeležil skupščine, z dnem, ko se je končala skupščina. Šele po razčiščenju vprašanja, ali je tožba na izpodbijanje sklepov o odvzemu prokure in postavitvi novega prokurista sploh pravočasno vložena, pa naj sodišče prve stopnje ponovno oceni tako v dejanskem kot v pravnem pogledu tudi vprašanje, ali oba sklepa nasprotujeta temeljnim ciljem družbe ali dobrim poslovnim običajem in merita na oškodovanje vsaj enega družbenika ali interesov družbe ali ne.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 166. čl. ZPP.