Jedro

Če ima otrok prosilca status izrednega zaposlenega študenta, ki si sam iz neznanega vira prihodkov plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, ni oseba, ki so jo starši dolžni vzdrževati, in ni družinski član v smislu 2. alinee 23. člena ZBPP.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je tožnik vložil 28. 2. 2007 prošnjo za dodelitev redne in nujne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji ter oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Prošnjo je vložil zaradi pravdnega postopka, sproženega zaradi plačila odškodnine. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik prošnji predložil izjavo prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine ter zapisnik Okrožnega sodišča v A. z dne 15. 1. 2007. Na podlagi 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Uradni list RS, št. 96/2004 - uradno prečiščeno besedilo) in z vpogledom v spisa opr. št. Bpp ... in opr. št. Bpp ... je med drugimi pridobila tudi podatke Univerze v B., ... fakultete, z dne 12. 1. 2007 ter podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 20. 2. 2007 (ZZZS). Ker je tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki pod številko 2 "Podatki o družinskih članih" navedel sina C.C., stanujočega ... ulica št. ..., D., je na podlagi določbe 23. člena ZBPP ugotavljala, ali je C.C. družinski član po navedeni določbi ZBPP. Pri tem se je tožena stranka sklicevala na določbo 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 69. člen Zakona o visokem šolstvu. Po vpogledu v podatke Univerze v B., ... fakultete, in podatke ZZZS je ugotovila, da je C.C. v študijskem letu 2006/2007 absolvent v visokošolskem študijskem programu. Ima status izrednega, zaposlenega študenta. Iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS pa ugotavlja, da je C.C. zavezanec s pričetkom trajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja od dne 23. 5. 2006, vrsta podlage 48. Na podlagi navedenega ugotavlja, da C.C. nima ugodnosti rednega ali izrednega študenta, ki ni zaposlen ali prijavljen kot iskalec zaposlitve, katerega so starši dolžni preživljati. Ima status izrednega, zaposlenega študenta in si sam, iz neznanega vira prihodov plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Glede na navedeno C.C. ne more šteti za družinskega člana. V skladu z 2. odstavkom 23. člena ZBPP tožena stranka ugotavlja, da je prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči samska oseba. Pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika je tožena stranka vpogledala v prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v izjavo tožnika za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine, v pisno izjavo, v podatke CSD E., v obvestila ZPIZ, v potrdilo o katastrskem dohodku in v odločbo o odmeri dohodnine. Na podlagi navedenega je ugotovila, da lastni dohodek tožnika, izračunan v skladu s 14., 15. in 16. členom ZBPP znaša v obdobju šestih koledarskih mesecev pred vložitvijo prošnje (od avgusta 2006 do januarja 2007) 4.204,83 EUR (1.007.645,46 SIT). Lastni dohodek tožnika obsega pokojnino in znesek poračuna po uskladitvi v navedenem obdobju. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da znaša mesečni dohodek tožnika 700,80 EUR (167.939,71 SIT) in tako presega višino minimalne plače določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Ta je določena v 3. členu Zakona o določitvi minimalne plače in znaša 521,83 EUR (125.052,00 SIT).

Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zatrjuje pa tudi kršitev ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Meni, da je tožena stranka v skrajšanem postopku napačno ugotovila bistvena dejstva in relevantne listine napačno presodila. Zato materialna resnica ni bila ugotovljena, izpodbijana odločba pa je nezakonita. V dopolnitvi tožbe navaja, da mu je bila prošnja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrnjena le z namenom preprečitve varstva zoper dosedanje nerazumne in krivične sodne odločitve. Tožnik razpolaga z dokazili, s katerimi bi lahko dokazal, da je odločitev tožene stranke nepravilna zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Razpolaga z vsemi dokazili iz katerih nesporno izhaja, da se po novem letu z invalidsko pokojnino preživljajo trije člani in ne dva. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

K 1. točki izreka: Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, pravilni so tudi razlogi, ki jih je navedla v svoji obrazložitvi. V izogib ponavljanju jih sodišče ne navaja ponovno in se v sodbi nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/069). Glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Organ za brezplačno pravno pomoč odloča o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi izjave prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine ter na podlagi listin, ki jih k prošnji predloži. Premoženjsko stanje prosilca in druga, za odločitev pomembna dejstva, lahko organ preveri pri pristojnih organih, ki vodijo uradno evidenco. Za takšen način ugotavljanja dejanskega stanja je v 1. in 2. točki 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določen skrajšani ugotovitveni postopek, v katerem ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Zato tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka odločala po skrajšanem postopku, ni utemeljen.

Po presoji sodišča tožbeni ugovor nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni utemeljen. Tožnik ugotovitvam tožene stranke, da znaša njegov mesečni dohodek 700,80 EUR ne ugovarja, zato je za odločitev o zadevi pomembno, ali je mogoče C.C. šteti za družinskega člana v skladu z 2. alineo 23. člena ZBPP. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi podatkov pridobljenih od Univerze v B., ... fakultete z dne 12. 1. 2007 in podatkov ZZZS z dne 20. 2. 2007 pravilno ugotovila, da sina C.C. ni mogoče šteti za družinskega člana. Svojo odločitev je pravilno oprla na določbo 2. odstavka 123. člena ZZZDR, po katerem so starši otroka, če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Po 1. odstavku 69. člena Zakona o visokem šolstvu pa imajo študentje ne glede na to ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega zavarovanja in drugih ugodnosti ter pravice v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitev. Na podlagi obvestila ZZZS z dne 20. 2. 2007 je tožena stranka pravilno ugotovila, da je C.C. zavezanec, s pričetkom trajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja od 23. 5. 2006 dalje, vrsta podlage 48 (osebe z drugimi prihodki), na podlagi dopisa oziroma sporočila Univerze v B., ... fakultete, z 12. 1. 2001 pa, da je C.C. v študijskem letu 2006/2007 absolvent v visokošolskem študijskem programu ter da ima status izrednega, zaposlenega študenta. Dejstvu, da ima sin C.C. status izrednega, zaposlenega študenta, tožnik niti ne ugovarja. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila, da C.C. ne more biti preživninski upravičenec napram svojim staršem, torej oseba, ki so jo starši dolžni vzdrževati. Zato tudi ni družinski član v smislu 2. alinee 23. člena ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da bo predložil v postopku dokazila, s katerimi bo uspel dokazati, da sta vzdrževani osebi tudi sin F.F. in sin G.G. Tožnik bi moral, da bi jih pristojni organ za brezplačno pravno pomoč lahko upošteval, vse dokaze, če je z njimi razpolagal, predložiti že ob vložitvi prošnje oziroma še pred odločitvijo o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zakaj tega ni storil, tožnik ni pojasnil in ni navedel opravičljivih razlogov.

Po presoji sodišča niso utemeljena pavšalna tožbena navajanja o kršitvah ustavnih pravic. Ne gre za kršitev Ustave Republike Slovenije, če je tožena stranka, ob neizpolnjevanju pogojev, postopala po določbah ZBPP in zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je sicer predlagal opravo glavne obravnave, vendar v tožbi ni navedel prav nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev. Sodišče je zato v skladu z določbo 2. alinee 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06), odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah. Na podlagi podatkov v spisu je presodilo, da bi bila s plačilom sodnih taks lahko zmanjšana sredstva s katerimi se preživljajo tožnik in njegova družina.