Jedro

Pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne upravne odločbe ni bilo zdravstvenih sprememb, ki bi ga onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana IV. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo zavrnilni odločbi št. ..., št. dosjeja: ... z dne 24. 11. 2021 in iste številke z dne 15. 4. 2021 (I. tč. izreka). Tožnika je s 30. 3. 2021 razvrstilo v novo III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni ter mu od 1. 4. 2021 priznalo pravico do dela na drugem fizično lažjem delu, brez pogostih prisilnih drž ledvene hrbtenice in sklanjanja, kjer ni potrebno pogosto odročenje obeh rok in vsiljena hitra hoja, brez dela na lestvi, v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, 20 ur tedensko ter pravico do delnega nadomestila (II. tč. izreka). Toženca je zavezalo, da v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe odloči o višini in izplačevanju delnega nadomestila (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (IV. tč. izreka).

2. Tožnik izpodbija sodbo v delu, ki se nanaša na zavrnjeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Sodišču očita, da ni sledilo listinam, njegovim predlogom in da ni upoštevalo izvidov Ortopedske klinike, Kirurškega senatorija v Ljubljani ter osebne zdravnice. Ni upoštevalo predloga, da sam pridobi dodatno izvedensko mnenje. Ni se opredelilo do določenih zdravniških izvidov prof. dr. in doc. dr., kjer je navedeno, da zdravljenje ledvenega dela hrbtenice ni aplicirano in da v povezavi s trajno poškodbo nožne tetive ni zmožen fizične obremenitve na nogah. Smiselno predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem delu tako, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in prizna pravico do invalidske pokojnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe o zavrnjeni razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in pravici do invalidske pokojnine, saj je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V tem obsegu ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

5. Sodba sodišča prve stopnje je v ugoditveni I., II. in III. tč. izreka že pravnomočna, saj v tem delu ni izpodbijana. Na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) sta kot nezakoniti odpravljeni toženčevi odločbi o zavrnjeni zahtevi za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja v okviru III. kategorije invalidnosti je tožniku od 1. 4. 2021 dalje priznana nova pravica do dela na drugem delu z dodatnimi razbremenitvami, in sicer na fizično lahkem delu, brez pogostih prisilnih drž ledvene hrbtenice in sklanjanja, na delovnem mestu, kjer ni potrebno pogosto odročenje obeh rok in vsiljena hitra hoja, brez dela na lestvi, v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Hkrati je izrečeno, da bo o višini in izplačilu delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo.

6. Predmet pritožbenega reševanja je IV. tč. prvostopenjske sodbe o zavrnjeni razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in vtoževani pravici do invalidske pokojnine. Vendar pritožba že zaradi izključujočega se sočasnega obstoja popolne nezmožnosti za organizirano pridobitno delo in pravnomočno ugotovljene preostale delovne zmožnosti v okviru III. kategorije v krajšem delovnem času z dodatnimi razbremenitvami, ne more biti uspešna.

7. Sodišče prve stopnje je ob popolno razčiščenem dejanskem stanju utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje lečečih specialistov in pridobitev novega izvedenskega mnenja iz razlogov, podrobno pojasnjenih v 3. tč. obrazložitve sodbe, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

V pisnem izvedenskem mnenju dr. A. A. z dne 27. 6. 2022 (list. 20 - 32) in izpovedi izvedenke na obravnavi 19. 10. 2022 (list. 57 - 58) je namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da pri tožniku do izdaje izpodbijanih odločb ni izkazanega tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi pomenilo popolno izgubo delovne zmožnosti za vsako pridobitno delo. Po 1. alineji 2. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) je namreč v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovanca, ki več ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima preostale delovne zmožnosti. Takšno dejansko stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni podano.

Iz sodno izvedenskega mnenja, podanega na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda izhaja, da gre pri tožniku za stanje po operaciji lumbalne hernie disci leta 2011, stanje po operaciji sečnega mehurja leta 2018 brez posebnosti, lumboishialgije, bolečine v levi rami, tendinitisa desne Ahilove tetive in stanja po opeklini trupa in desne pazduhe, ki pa več ni razlog za invalidnost iz naslova poškodbe izven dela 20 %, saj brazgotina nad desno lopatico ne vpliva na delovno zmožnost. Vzrok omejene gibljivosti desne rame ni posledica poopeklinske brazgotine.

Ugotovljen funkcijski status ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju je po strokovno prepričljivem mnenju izvedenke le indikacija za dodatne razbremenitve pri delu v okviru že ugotovljene III. kategorije invalidnosti, in sicer omejitev pogostega obračanja obeh rok in vsiljena hitra hoja. Pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne upravne odločbe ni bilo zdravstvenih sprememb, ki bi ga onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

8. Invalidnost ni le medicinska kategorija, kot bi lahko izhaja iz tožnikove laične pritožbe, ko sodišču očita, da se ni opredelilo do določenih izvidov prof. dr. in doc. dr., ki jih niti ne identificira. Po pravni teoriji in sodni praksi je invalidnost poleg medicinske tudi socialno pravna kategorija. Je kombinacija medicinskih in nemedicinskih meril. Ne predstavlja le seštevka posameznih diagnoz lečečih specialistov, temveč upoštevaje funkcijski status zavarovanca njegovo sposobnost za opravljanje določenega dela ali poklica. Gre za spremembe v zdravstvenem stanju, ki lahko pomenijo nadaljnji obstoj preostale delovne zmožnosti v okviru II. ali III. kategorije invalidnosti ali pa popolno nezmožnost za organizirano pridobitno delo.

9. Ker pri tožniku ni izkazana popolna izguba delazmožnosti, pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je potrebno zavrniti in potrditi IV. tč. izreka sodbe o utemeljeno zavrnjenem zahtevku na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.