Jedro

Za razliko od nepravdnega sodišča, ki mejo ureja oziroma določa, lahko pravdno sodišče le to (v okviru reševanja predhodnega vprašanja) „zgolj“ ugotavlja. To pa je nedvomno pomemben argument za to, da se predmetni postopek (v skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP) prekine do ureditve (določitve) meje v nepravdnem postopku, ki je bil prav iz tega razloga že sprožen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 5.6.2014 odločilo, da se postopek prekine do pravnomočne rešitve zadeve, ki se vodi pod opr. št. N 223/2014 istega sodišča. 2. Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi. Poudarja, da prenehanje vznemirjanja lastninske pravice uveljavlja na celotni nepremičnini, zaradi česar motilna ravnanja v tožbenem predlogu niso prostorsko opredeljena. Iz listin, ki jih je priložil pritožbi, naj bi bilo razvidno, da se tožena stranka zaveda resničnega poteka meje. Z dokončno ureditvijo meje se potek parcelne meje praktično ne bo spremenil. To za določitev meje zato ne predstavlja predhodnega vprašanja, ampak le sredstvo tožene stranke, ki služi odlogu vsebinskega odločanja o spornih razmerjih med pravdnima strankama. Ker tudi pravdno sodišče ugotavlja, da lahko samo presodi potek meje, pravdni stranki pa sta doslej predložili gradivo, iz katerega je parcelna meja razvidna, tožeča stranka predlaga, da se prekinjeni postopek nadaljuje in naj se po nepotrebnem ne odlaša z meritornim odločanjem (ki je element pravice do sodnega varstva).

3. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je v celoti pravilna, hkrati pa tudi prepričljivo obrazložena. Pritožbeni očitki so na drugi strani neprepričljivi in ne vzbudijo nobenega dvoma v njeno pravilnost (zakonitost). To velja npr. za pritožbeno navedbo, češ da tožnik uveljavlja vznemirjanje lastninske pravice na celotni nepremičnini oz. da motilna ravnanja v tožbenem predlogu (zahtevku) niso prostorsko opredeljena. Toženca namreč v predmetni pravdni zadevi izrecno zatrjujeta (glej njune navedbe podane na naroku dne 30.1.2014), da sporna dejanja izvajata „le“ na (spornem) 4-metrskem pasu ob zahodnem zidu gospodarskega poslopja na parceli št. 430/17 k. o. K.(1) Tožnik teh navedb o „4-metrskem pasu“ kot področju vznemirjanja nikoli ni ustrezno (konkretno) zanikal.(2) Glede na navedeno sta okoliščina, da v tožbenem predlogu prepoved vznemirjanja uveljavlja na celotni nepremičnini, in njegovo sklicevanje na listine, ki jih je priložil pritožbi, nerelevantna, neprepričljivo pa izzveni tudi (pritožbeni) pomislek, češ da naj bi šlo le za sredstvo tožene stranke namenjeno odložitvi vsebinskega odločanja o tožbenem zahtevku.

6. Drži, da je pravdno sodišče navedlo, da lahko tudi samo ugotavlja potek meje. Vendar pa je bolj pomembna hkrati podana (prav tako pravilna) ugotovitev sodišča prve stopnje, in sicer da lahko za razliko od nepravdnega sodišča, ki mejo ureja oziroma določa, pravdno sodišče le to (v okviru reševanja predhodnega vprašanja (3)) „zgolj“ ugotavlja. Skratka ne more jo dokončno urediti (določiti). To pa je nedvomno pomemben argument za to, da se predmetni postopek (v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP(4)) prekine do ureditve (določitve) meje v nepravdnem postopku, ki je bil prav iz tega razloga že sprožen.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP(5)).

(1) Ki je v solasti pravdnih strank.

(2) Na naroku dne 30.1.2014 jih je označil „le“ za nepomembne.

(3) Ko torej ne gre za primer urejanja meje v pravdi v skladu z 78. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002, 97/2013).

(4) Zakon o pravdnem postopku,Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(5) Zakon o nepravdnem postopku,Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.