Jedro

V prvem odstavku 16. člena ZPP je določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sodno pristojnost. Vendar to ne pomeni, da ni sodne pristojnosti, če manjkajo (materialne) procesne predpostavke, kot je to razlagalo sodišče druge stopnje, ampak ni sodne pristojnosti po tem določilu takrat, kadar se na primer obravnavajo zadeve, ko je za odločanje pristojen upravni ali kak drug organ izven sodne veje oblasti, ali pa, če je za odločanje pristojno tuje sodišče. Zato sodišče druge stopnje glede na to, da gre v spornem primeru za spor o prenehanju delovnega razmerja, za katere je pristojnost sojenja glede na določila zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 - 4. člen) dana delovnim sodiščem, ni imelo pravne podlage za svojo odločitev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, naj se razveljavi sklep tožene stranke z dne 2.12.1991, odločilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, da ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo in mu čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vpisati v delovno knjižico, istočasno pa mu obračunati in izplačati za sporni čas pripadajoča nadomestila plače in plačati vse prispevke.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da tožnik ni vložil zahteve za varstvo pravic zoper sklep delavskega sveta z dne 27.11.1991 (2.12.1991), da zato glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZTPDR ne more zahtevati sodnega varstva svojih pravic in zato odločitev o sporu ne spada v sodno pristojnost. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji je navajal, da je sodišče v izpodbijanem sklepu odločilo mimo pritožbenih navedb (prvi odstavek 365. člena ZPP), saj tožena stranka v pritožbi ni zatrjevala, da tožba ni dovoljena in da jo naj sodišče zavrže. Ker sodišče ne sme odločati mimo pritožbenih zahtevkov, še posebno ne v škodo delavca, ki je v sporu šibkejša stranka, je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Ker je tožnik ravnal v skladu s pravnim poukom na sklepu tožene stranke, zaradi tega, tudi če je vlagal napačno pravno sredstvo, ne sme biti oškodovan (102. a člen ZDR). Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 52/92 in 19/94) vročena toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če se jih v reviziji uveljavlja, zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo glede očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Revizija očita sodišču druge stopnje, da je pri izdaji sodbe (pravilno sklepa) bistveno kršilo določbe ZPP, glede na določila 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 365. člena ZPP, saj pritožba tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje "ni niti z eno besedo trdila, da bi bila tožba nedovoljena, niti ni predlagala, da se pritožba zavrže". S tem naj bi sodišče prekoračilo svoja pooblastila, saj mora, po mnenju revizije, upoštevati pritožbene navedbe in sodbe ne sme preizkusiti "mimo pritožbenih zahtevkov". Vendar pri tem ne gre spregledati, da je v drugem odstavku 365. člena ZPP določeno, da sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker je pri odločanju sodišče druge stopnje uporabilo 3. točko drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 369. člena ZPP, je ob upoštevanju zaključkov izpodbijanega sklepa, da je prvostopenjsko sodišče odločilo o sporu, ki ne sodi v sodno pristojnost, glede samega odločanja in možnosti, ki jih ima pritožbeno sodišče, odločilo v skladu z določbami ZPP. Zato tega revizijskega ugovora glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kljub temu, da odločitev sodišča druge stopnje sicer res ni pravilna, ni mogoče upoštevati.

Sodišče druge stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka zato, ker ni pravilno razlagalo določbe prvega odstavka 16. člena ZPP in je zato napačno uporabilo določbe 3. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in drugega odstavka 369. člena ZPP. Revizija te bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja; zato je revizijsko sodišče glede na določbo 386. člena ZPP ne more upoštevati. Gre pa za napačno razlaganje določb pravdnega postopka o pojmu sodne pristojnosti oziroma pojmu procesnih predpostavk.

V prvem odstavku 16. člena ZPP je določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sodno pristojnost. Vendar to ne pomeni, da ni sodne pristojnosti, če manjkajo (materialne) procesne predpostavke, kot je to razlagalo sodišče druge stopnje, ampak ni sodne pristojnosti po tem določilu takrat, kadar se na primer obravnavajo zadeve, ko je za odločanje pristojen upravni ali kak drug organ izven sodne veje oblasti, ali pa, če je za odločanje pristojno tuje sodišče. Zato sodišče druge stopnje glede na to, da gre v spornem primeru za spor o prenehanju delovnega razmerja, za katere je pristojnost sojenja glede na določila zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 - 4. člen) dana delovnim sodiščem, ni imelo pravne podlage za svojo odločitev.

Tudi pri ugotavljanju, ali so bile ob vložitvi tožbe podane procesne predpostavke, sodišče v izpodbijani sodbi ni pravilno uporabilo materialnih predpisov ali pa jih je uporabilo vsaj preuranjeno.

Sodišče druge stopnje pri odločanju ni upoštevalo, da disciplinski postopek zoper tožnika ni potekal niti v skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih z dne 2.10.1986 tožene stranke (za katerega se ne ve, ali je v času odločanja tožene stranke veljal), niti z zakonskimi določili ali določili veljavne splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90). Ni bilo ugotovljeno, ali je bil ugovorni postopek zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki sploh mogoč ali ne. O prenehanju delovnega razmerja je odločil delavski svet, kot možen ugovorni organ, ki je bil verjetno v času odločanja tudi najvišji organ upravljanja v organizaciji, in jasno, kam vložiti zahtevo za varstvo pravic. Če je zoper odločitev delavskega sveta bilo dovoljeno sodno varstvo pravic in je bil v skladu s to določbo tudi pravni pouk na sklepu tožene stranke, se že brez upoštevanja določbe 102.a člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), po kateri napačen pravni pouk ne more biti v škodo delavca, postavi vprašanje, ali res niso podani pogoji za sodno varstvo v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90). Vendar glede na to, da niso bili izvedeni potrebni dokazi, v revizijskem postopku odgovor na to vprašanje ni mogoč.

Glede na povedano je revizijsko sodišče v skladu z določbami drugega odstavka 395. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo, zadevo pa vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZPP in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).