Jedro

Ker obveznost stranke v izpodbijanem dokončnem aktu – gradbenem dovoljenju ni izražena v denarni vrednosti, tudi navedba stranke, da naj bi pcto znašal 22.000,00 EUR, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Reviziji se zavržeta.

II. Prva tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožeči stranki vložili vsaka svojo revizijo. V revizijah, ki sta vsebinsko identični, pogojev za dovoljenost revizije nista navedli. Revidentka, ki je revizijo vložila po pooblaščencu - odvetniku, zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. Revident je revizijo vložil sam in pri tem izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. K I. točki izreka:

2. Reviziji nista dovoljeni.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata vsak s svojo revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Center, z dne 18. 12. 2008, in odločilo o stroških sodnega postopka. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo investitorju A.A. d.o.o. izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta v ... na tam navedenih zemljiščih in pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka je pritožbo revidentov zavrnila z odločbo z dne 9. 3. 2009. 4. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed v tej določbi navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče meritorno odločilo v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. V obravnavani zadevi revidenta v revizijah ne zatrjujeta, ne obrazložita in ne dokazujeta, da bi bil za dovoljenost revizij podan kateri od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V uvodu revizije vsak od njiju sicer navaja: pcto 22.000,00 EUR. Če menita, da s tem uveljavljata pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, jima Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ta pogoj ni izpolnjen, ker v tem primeru obveznost stranke v izpodbijanem dokončnem aktu ni izražena v denarni vrednosti, saj se izpodbija gradbeno dovoljenje, izdano tretji osebi. Samo navedba v tožbi in v reviziji, da naj bi pcto znašal 22.000,00 EUR, glede na navedeno torej ne zadošča, da bi bili reviziji dovoljeni po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije reviziji zavrglo kot nedovoljeni na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Revidentka je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega postopka. Ker z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).