Jedro

Če je tožeča stranka tožbo umaknila še pred iztekom roka za plačilo sodne takse, se je to dogodilo v času, ko sodišče ni bilo dolžno izvesti postopka. Prvostopenjsko sodišče zato ni bilo dolžno vročiti umika tožbe toženi stranki, saj se pravdni postopek za toženo stranko ne more začeti prej, preden tožeča stranka ne (do)plača sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjski sklep potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 142,79 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Postopek v glavni stvari se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po dolžnikovem ugovoru je bil razveljavljen v 2. točki izreka. Postopek se je nadaljeval kot gospodarski spor.

2. Prvostopenjsko sodišče je 16. 2. 2018 izdalo sklep, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi še v 1. in 3. odstavku izreka in je postopek ustavilo.

3. Tožena stranka je z vlogo z dne 28. 2. 2018 priglasila stroške postopka. Prvostopenjsko sodišče je nato izdalo 28. 3. 2018 še dopolnilni sklep o stroških. Z njim je odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške postopka. Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožeča stranka.

4. Tožeča stranka navaja v pritožbi, da naj bi pravdno sodišče 22. 11. 2018 izdalo sklep, s katerim je tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi tožbe in tudi izdalo plačilni nalog za doplačilo sodne takse. Rok za dopolnitev tožbe in plačilo sodne takse se naj bi iztekel 7. 2. 2018. Tožeča stranka naj bi 2. 2. 2018 umaknila tožbo. Umaknila naj bi jo nemudoma po izpolnitvi celotne obveznosti s strani tožene stranke. To naj bi tožeča stranka tudi izjavila v umiku tožbe. Okrožno sodišče naj bi 26. 2. 2018 izdalo sklep, s katerim naj bi sklep o izvršbi razveljavilo v celoti in ustavilo postopke, ker ni bila doplačana sodna takse. Dne 3. 4. 2018 naj bi tožeča stranka prejela vlogo z dne 28. 2. 2018, ki naj bi jo vložila tožena stranka in tudi dopolnilni sklep (o stroških) Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 3. 2018. 5. V nadaljevanju pritožbe navaja tožeča stranka, da naj bi tožene stranke v vlogi z dne 28. 2. 2018 o priglasitvi stroškov ne zastopala oseba, ki je upravičena za zastopanje. Prvostopenjsko sodišče naj bi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker vloge tožene stranke z dne 28. 2. 2018 o priglasitvi stroškov ni vročalo tožeči stranki. Tožeča stranka se naj bi zato ne ne mogla izjaviti o navedbah iz te vloge.

6. Nadaljnja kršitev naj bi bila storjena, ker prvostopenjsko sodišče odločilo, da je prišlo do ustavitve postopka zaradi opustitve plačila sodne takse, in ne zaradi umika tožbe. Tožeča stranka naj bi namreč tožbo umaknila še pred iztekom roka za plačilo sodne takse.

7. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev in zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov.

8. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbene trditve tožeče stranke glede poteka postopka in postopanja prvostopenjskega sodišča so pravilne in jih zato pritožbeno sodišče ne bo še enkrat povzemalo v celoti. Za odločitev pa so odločilne naslednje okoliščine: ko je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki izdalo plačilni nalog za doplačilo sodne takse, je zadevo že obravnavalo pravdno sodišče. Tožeča stranka je umaknila tožbo, še predno je iztekel rok za doplačilo sodne takse. V umiku tožbe je trdila, da je tožena stranka v celoti izpolnila tiste obveznosti, katerih izpolnitev je tožeča stranka zahtevala s svojim tožbenim zahtevkom. Prvostopenjsko sodišče je izdalo najprej (26. 2. 2018) sklep o ustavitvi postopka zaradi opustitve plačila sodne takse. Ta sklep je utemeljilo med drugim s 3. odstavkom 105.a člena ZPP in 3. ods. 188. člena ZPP. Tožena stranka je nato priglasila stroške. Prvostopenjsko sodišče je nato izdalo še sklep o stroških, s katerim je plačilo stroškov postopka, ki jih je imela tožena stranka, naložilo tožeči stranki. To svojo odločitev je utemeljilo s z opustitvijo plačila sodne takse, ne z umikom tožbe.

10. Toženo stranko je pri vlogi, s katero so bili priglašeni stroški (l. št. 42) zastopala Odvetniška družba M. o. p., d. o. o. Žig in podpis enega od odvetnikov te družbe je namreč takoj pod navedbo tožene stranke, kar očitno kaže na to, koga je navedena odvetniška družba zastopala. Pooblastilo tožene stranke za zastopanje je v spisu (VL 13). Na vlogi sami (l. št. 42) je sicer res zapisano tudi "A. K.", ki pa na vlogi ni podpisan. Tudi sicer ni najti nobenega znamenja, da je to vlogo vložil A. K., ali pa da jo je vložila Odvetniška družba M. o. p., d. o. o. za A. K. 11. Sodna takse mora biti plačana že ob vložitvi tožbe (1. odstavek 105.a člena ZPP). Če se postopek začne s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine, nadaljuje pa po ugovoru kot pravdni postopek, potem mora tožeča stranka doplačati manjkajočo sodno takso takoj, ko se začne voditi pravdni postopek. Po ugovoru se namreč predlog za izvršbo v nerazveljavljenem delu obravnava kot tožba v pravdnem postopku (4. stavek 2. odstavka 62. člena ZIZ), zanjo pa je treba plačati sodno takso. Ker je zaradi postopka izvršbe na temelju verodostojne listine del takse že bil plačan, je treba pač zgolj doplačati manjkajočo sodno takso. Sodišče pošlje stranki plačilni nalog (1. odstavek 34. člena ZST-1), sodna taksa pa mora biti plačana v s strani sodišča postavljenem roku (2. odstavek 105.a člena ZPP). Če sodna taksa ni plačana, se vloga šteje za umaknjeno (3. odstavek 105.a člena ZPP). V vmesnem času, do izteka roka, sodišče ne postopa, razen če ni predvideno drugače. Plačilo sodne takse je namreč "predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča" (8. člen ZST-1), in gre za t. i. procesno predpostavko.

12. Prvostopenjsko sodišče se je držalo zakonskih določb o tem, kako naj postopa. Pravilno je odločilo, da je prišlo do umika tožbe zaradi opustitve plačila sodne takse, katere posledica je t. i. fikcija umika. Prvostopenjsko sodišče ni imelo pravnega temelja za to, da bi zadržalo tek roka za plačilo sodne takse, saj česa takšnega procesna zakonodaja ne pozna. Če je tožeča stranka tožbo umaknila še pred iztekom roka za plačilo sodne takse, se je to dogodilo v času, ko sodišče ni bilo dolžno izvesti postopka. Prvostopenjsko sodišče zato ni bilo dolžno vročiti umika tožbe toženi stranki, saj se pravdni postopek za toženo stranko ne more začeti prej, preden tožeča stranka ne (do)plača sodne takse. Posledično se postopek tudi ni končal zaradi umika tožbe, temveč zaradi fikcije umika. Nobene pravne praznine ni bilo, niti je prvostopenjsko sodišče ni zapolnjevalo.

13. Tožeča stranka ima sicer prav, da stranka lahko razpolaga z v postopku postavljenimi zahtevki (3. člen ZPP). Navedena določba pa ne daje jamstva, da lahko stranka tako ravna kadarkoli in kakorkoli; stranke razpolagajo z zahtevki pač tako in toliko, kolikor ji to dovoljuje procesna zakonodaja. Ta pa prav pri plačilu sodne takse stranki ne daje takšnih pravic, za kakršne se zavzema tožeča stranka sama. Navedene določbe ZPP in ZST-1 tožeče stranke ne postavljajo v slabši položaj kot je bil položaj tožene stranke, kar se tiče povrnitve stroškov. Če bi tožeča stranka doplačala dolgovano sodno takso, bil lahko nemudoma po njenem plačilu tožbo umaknila. Dobila bi povrnjene vse stroške postopka, soglasja za umik tožbe od tožene stranke pa niti ne bi potrebovala.

14. Prvostopenjsko sodišče tudi ni kršilo določb pravdnega postopka, ker vloge tožene stranke z dne 28. 2. 2018 ni vročilo tožeči stranki. V vlogi je tožena stranka zgolj zahtevala povrnitev stroškov. V tej vlogi je v veliki meri celo le ponovila svojo zahtevo po povrnitvi stroškov, ki jo je dala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ta pa je bil tožeči stranki vročen. Zoper te stroške tožeča stranka v prvostopenjskem postopku ni ugovarjala, čeprav je priložnost za to imela. Sicer pa je doslej sodna praksa vlogo za povrnitev stroškov razumela kot zadevo manjšega pomena, za katero ne velja načelo kontradiktornosti (Betetto v Ude/Galič (redaktorja): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2010, kom. k 163. členu ZPP, r. št. 2 = str. 56). S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče strinja. Tožeča stranka ima namreč pravico do izpodbijanja odločitve o stroških v pritožbenem postopku, zato predhodno posebno vročanje vloge, s k katero so bili zgolj priglašeni stroški, ni nujno potrebno.

15. Pravice do izpodbijanja odločitve o stroških s trditvami, ki bi kazale na vsebinsko nepravilno odločitev, tožeča stranka ni izkoristila. Pritožba tožeče stranke namreč odločitve o povrnitvi stroškov konkretno sploh ne izpodbija.

16. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP). Pač pa mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ker je bil edini predmet spora odločitev o stroških postopka, je vrednost spornega predmeta znašala le še 671,74 EUR. Ti so, glede na vrednost spornega predmeta znašali: 250 OT za odgovor na pritožbo, 5 OT za materialne stroške in DDV. Tožena stranka je torej upravičena do povrnitve skupaj 142,79 EUR. Ta znesek bo morala pritožnica povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.