Jedro

Revident mora sam izkazati obstoj pogojev za dovoljenost revizije. Tega pa v tem primeru ni. Ni podan odstop od uveljavljene sodne prakse, če gre v obravnavani zadevi za drugačno pravno in dejansko situacijo od situacije, kakršna je v zadevah, na katere se sklicuje revident, zato ni podan razlog za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidenti po pooblaščenki dne 17. 8. 2009 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujejo na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajajo, da sodba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, to je, da je določitev funkcionalnega zemljišča v primerih, ko gre za zemljišča, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, možna le v okviru postopka denacionalizacije. Navajajo tudi, da izpodbijana odločitev zanje pomeni dokončno izgubo pravice do zemljišč kot tudi do kakršnekoli pravične odškodnine. Glede na velikost spornih zemljišč (preko 50 ha) izpodbijana odločitev pomeni konec pašništva na A., posledično pa ogroža tudi preživljanje članov pašne skupnosti.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7. 5. 2008, v zvezi z dopolnilno odločbo Upravne enote Kamnik z dne 30. 11. 2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Občine B. in odpravila 1., 2., 3., in 4. točko izreka odločbe prvostopenjskega upravnega organa, tako da je njena 5. točka postala prva točka ter zavrnila zahtevo za vrnitev tam navedenih zemljišč.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča revizijske navedbe o zatrjevanem odstopu od sodne prakse v obravnavani zadevi niso utemeljene. Revidenti zatrjujejo odstop od sodne prakse glede stališča, da se določitev funkcionalnega zemljišča v primerih, ko gre za postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije, lahko izvede le v okviru postopka denacionalizacije (Vrhovnega sodišča I Up 690/2002 z dne 28. 10. 2004 in U 667/93 z dne 24. 5. 1995 ter sklep Ustavnega sodišča U-I-205/98 z dne 12. 11. 1998). V obravnavani zadevi pa gre za drugačno pravno in dejansko situacijo, saj je bilo, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, v trenutku odločanja v postopku denacionalizacije o določitvi funkcionalnega zemljišča že pravnomočno odločeno. Odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na stališču, da je v okoliščinah, ko je o vprašanju, ki predstavlja predhodno pravno vprašanje, že izdana pravnomočna odločba, upravni organ vezan na takšno pravnomočno odločbo, po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja odstopa od zgoraj navedene sodne prakse, saj se ta lahko nanaša le na situacijo, ko o določitvi funkcionalnega zemljišča še ni odločeno.

7. Glede na navedeno stališče, na katerem temelji izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, pa ni pravno pomembno zatrjevano odstopanje od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče glede pravne narave vprašanja statusa zemljišč sprejelo s sklepom II Ips 612/2000 z dne z dne 1. 3. 2001. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato obstoja zelo hudih posledic revidenti niso izkazali s sklicevanjem na nepopravljivo izgubo pravice do spornih zemljišč niti do kakršnekoli odškodnine. Glede na navedeno naravo denacionalizacijskega zahtevka pa revidenti zelo hudih posledic tudi niso izkazali s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev imela za obseg pašništva na A. in s tem povezane posledice za revidente.

9. Glede na to, da revidenti niso izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.