Videonadzor javne površine

Datum

18.04.2025

Številka

07121-1/2025/495

Kategorije

Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 4. 4. 2025 prejeli zaprosilo za mnenje o ustreznosti izvedbe začasne umetniške instalacije v javnem prostoru. Pojasnjujete, da umetniška instalacija sestoji iz ekranov in ene analogne kamere, ki snema panoramsko sliko v javni pasaži. Kamera nima možnosti shranjevanja ali pošiljanja podatkov, temveč zgolj predvaja sliko v živo na enega izmed ekranov na lokaciji. Pojasnjujete še, da je kader zajema kamere širok, zato podobe mimoidočih ljudi niso določljive. Ob instalaciji boste dodali napis, da je območje pod videonadzorom in da se posnetki ne shranjujejo. Zanima vas, ali je izvedba instalacije skladna s predpisi varstva osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Kadar se videonadzor izvaja na drugi pravni podlagi po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, npr. po točki (f) – zakoniti interesi upravljavca, je to dopustno le če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji (izveden mora biti test tehtanja med zakonitimi interesi upravljavca in posegi v pravice ter interese posameznikov).

Upravljavec mora izpolniti tudi druge zahteve po ZVOP-2 in Splošni uredbi, npr. o izvajanju videonadzora mora biti objavljeno obvestilo po 76. členu Splošne uredbe.

Če se videonadzor izvaja na način (npr. zaradi nizke ločljivosti slike), da posamezniki na posnetkih/sliki niso določljivi, ne govorimo o obdelavi osebnih podatkov.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Upravljavec mora za zakonito izvajanje videonadzora zagotoviti ustrezno pravno podlago skladno z ZVOP-2 oziroma Splošno uredbo. ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah – v zvezi z izvajanjem neke zakonske obveznosti ali za opravljanje naloge v javnem interesu (80. člen). IP poudarja, da bi se lahko 80. člen ZVOP-2 uporabljal zgolj v primeru, ko bi bila pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov točka (c) – zakon ali točka (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe – opravljanje naloge v javnem interesu (npr. kadar bi upravljavec videonadzora opravljal svoje naloge pod pogoji javne službe oz. na podlagi javnega pooblastila). Namreč, Splošna uredba dopušča državam članicam, da področje videonadzora podrobneje uredijo v nacionalni zakonodaji zgolj tedaj, ko gre za podrobnejše urejanje pogojev za obdelavo osebnih podatkov na podlagi citiranih točk (c) in (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, npr. na podlagi privolitve po točki (a) ali zakonitih interesov po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (IP opozarja, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog).

Glede na opis predvidenega načina izvedbe začasne umetniške instalacije v javnem prostoru, bi upravljavec videonadzor lahko utemeljil na pravnih podlagah iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, npr. na podlagi zakonitih interesov po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, pri čemer bi moral izkazati da je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov upravljavca (izvajalca videonadzora) in da nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo – upravljavec mora opraviti t. i. test tehtanja (LIA – legitimate interest assessment). Zakoniti interes bi lahko predstavljala tudi izvedba umetniškega projekta. Ob tem mora upravljavec videonadzora izpolniti tudi druge obveznosti, ki jih nalagata Splošna uredba oz. ZVOP-2. Videonadzor mora biti usmerjen na točno določen in omejen prostor, o izvajanju videonadzora pa mora biti objavljeno obvestilo (76. člen ZVOP-2). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZVOP mora biti obvestilo vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Takšno obvestilo mora poleg informacij iz 13. člena Splošne uredbe obvezno vsebovati naslednje informacije:

1.pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

2.namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

3.informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

4.kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

5.neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Namesto objave v obvestilu se lahko obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke obvestila objavi na spletnih straneh. V tem primeru mora na obvestilu iz prejšnjega odstavka objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne (URL naslov spletne strani, poleg tega pa lahko tudi QR kodo).

Več informacij o izvajanju videonadzora, npr. glede obvestila o izvajanju videonadzora, lahko preberete v Smernicah o izvajanju videonadzora, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

V vašem dopisu navajate, da je kader zajema kamere širok in da naj podobe mimoidočih posameznikov ne bi bile določljive. IP pojasnjuje, da če je s posnetka posameznik jasno in nedvoumno razviden in se ga da na ta način identificirati, prepoznati in določiti, gre za obdelavo osebnih podatkov in mora zanjo obstajati pravna podlaga skladno z ZVOP-2 oziroma Splošno uredbo. V primeru, ko posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi oziroma jih na noben način ne bi bilo mogoče prepoznati (npr. zaradi slabe kakovosti slike/posnetka), pa ne bi šlo za obdelavo osebnih podatkov in se v tem primeru določila Splošne uredbe in ZVOP-2 ne bi uporabljala.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka