Jedro

Ker je tožena stranka umaknila soglasje za mediacijo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage.

Ker je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, torej tudi v delu, ki se je glasil na poziv na delo. Tožnica zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahtevala od sodišča. Postopkovna pravila ne predvidevajo, da bi se pred izdajo sodbe pripoznavo tožbenega zahtevka vročalo tožniku v izjavo.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sodbo se zavrže. III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek nadaljuje.

2. S sodbo na podlagi pripoznave pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil sklep, s katerim je tožena stranka tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, nezakonit in ga razveljavilo; ugotovilo je, da delovno razmerje med pravdnima strankama ni prenehalo in še vedno obstoji (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za ves čas trajanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja (II. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožnico za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v zavarovanja (III. točka izreka), ji za ta čas obračunati nadomestila plač (IV. točka izreka) in ji povrniti stroške postopka (V. točka izreka).

3. Zoper navedeni sklep in odločitev v II. točki izreka sodbe se pritožuje tožnica.

4. V pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbe. Navaja, da ji je sodišče prve stopnje hkrati vročilo vlogo tožene stranke, ki vsebuje umik soglasja k postopku mediacije in pripoznavo tožbenega zahtevka, izpodbijani sklep in izpodbijano sodbo. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Izpodbijani sklep v času izdaje sodbe še ni bil pravnomočen. Nadalje navaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju s predhodno izdanim sklepom z dne 2. 3. 2023, s katerim je sodišče postopek prekinilo za čas treh mesecev. V času izdaje izpodbijanega sklepa trije meseci še niso pretekli. Sodišču prve stopnje še očita, da izpodbijane odločitve o nadaljevanju postopka ni obrazložilo, zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Tudi v pritožbi zoper odločitev v II. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem delu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe. Meni, da je pripoznava II. točke tožbenega zahtevka nezakonita, saj predstavlja zlorabo procesnih pravic tožene stranke, namenjeno izogibanju njenim obveznostim do tožnice. Pojasnjuje, da je s tožbo zahtevala reintegracijo, saj je bila zaradi prejete odpovedi brezposelna, kasneje pa je dobila zaposlitev pri novem delodajalcu. Tožena stranka ji ni sporočila resničnega datuma odjave, zato je v celoti izgubila zaupanje v njo. Zato se je odločila predlagati sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in tako spremeniti tožbeni zahtevek. Da bi ji tožena stranka to preprečila, je z isto vlogo umaknila soglasje k postopku mediacije in pripoznala tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje pa ji je to vlogo vročilo hkrati s sklepom o nadaljevanju postopka in sodbo na podlagi pripoznave. S tem ji je bilo onemogočeno, da bi se izjavila o vlogi tožene stranke in da bi predlagala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Pripoznava tožbenega zahtevka tožene stranke predstavlja razpolaganje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo. Meni, da je II. točka izreka izpodbijane sodbe nezakonita tudi iz razloga, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo že pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka. Postopek je bil tako še vedno prekinjen, zato sodišče prve stopnje sodbe ne bi smelo izdati, oziroma bi lahko izdalo le delno sodbo na podlagi pripoznave.

6. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zoper sodbo navaja, da je potrebno pritožbo zavreči, saj tožnica zanjo nima pravnega interesa, ker je v zadevi v celoti uspela. Tožena stranka je v celoti pripoznala tožbeni zahtevek, kot ga je tožnica sama postavila in ga je imela možnost kadarkoli modificirati. Mediacija je prostovoljna, zato umik soglasja za mediacijo ne more predstavljati zlorabe pravice. Dodaja še, da se za pripoznavo tožbenega zahtevka ne zahteva izjava tožeče stranke. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7. Pritožba zoper sklep ni utemeljena, pritožba zoper sodbo pa ni dovoljena.

Glede pritožbe zoper sklep:

8. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 3. 2023 na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS; Ur. l. RS, št. 97/2009 in nasl.)1 prekinilo postopek v tej zadevi za čas treh mesecev in stranki napotilo na mediacijo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo. Tožnica v pritožbi zmotno meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo nadaljevati postopka, ker v času izdaje izpodbijanega sklepa še niso potekli trije meseci od prekinitve postopka. ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije, ko stranka umakne soglasje. Zato je treba uporabiti Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ; Ur. l. RS, št. 56/2008, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij). Ta v 13. členu določa, da se mediacija med drugim konča tudi v primeru, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS)2. Ker je tožena stranka umaknila soglasje za mediacijo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita.

9. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je sicer res skopa, kot navaja pritožba. Vendar pa je izpodbijani sklep (zgolj) sklep procesnega vodstva3. Predstavlja formalno predpostavko za nadaljevanje pred tem prekinjenega postopka. Zato se zanj ne zahteva tak standard obrazložitve kot za sodbo. Obrazložitev izpodbijane odločitve o nadaljevanju postopka je dopolnilo pritožbeno sodišče v prejšnji točki obrazložitve. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje za razveljavitev izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve.

10. Pritožbene navedbe o tem, da bi lahko sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave šele po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka, pa niso relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.).

11. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave:

12. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi - sodba na podlagi pripoznave (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, torej tudi v delu, ki se je glasil na poziv na delo (v izpodbijani II. točki izreka sodbe). Tožnica zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahtevala od sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sodbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 352. členom ZPP).

13. Tožnica v pritožbi sicer navaja, da si želi namesto reintegracije v delovno razmerje k toženi stranki sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi na podlagi določil 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). Vendar pa je tožnica vtoževala reintegracijo, ni torej zahtevala sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in denarnega povračila, četudi bi bil takšen zahtevek dopusten. Za to se zavzema šele v pritožbenem postopku, kar pa ni relevantno za presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe na podlagi pripoznave, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo v skladu s 316. členom ZPP.

14. Pritožbeno sodišče tožnici še pojasnjuje, da postopkovna pravila ne predvidevajo, da bi se pred izdajo sodbe pripoznavo tožbenega zahtevka vročalo tožniku v izjavo, kar je logično, saj gre za pripoznavo vtoževanega zahtevka in dodatna izjava zato ni potrebna. Ni torej treba, da se tožnik s pripoznavo zahtevka pred izdajo sodbe sploh seznani. Tožnik izdaje sodbe na podlagi pripoznave, če tožena stranka zahtevek pripozna, tudi ne more preprečiti. Za to namreč ne more imeti pravnega interesa4. Če pride do pripoznave zahtevka, to pomeni, da spora med strankama ni več, zato tudi ni več razloga za sodni postopek5. Prav tako je zmotno tožničino sklicevanje na nedopustno razpolaganje tožene stranke. V drugem odstavku 316. člena ZPP je določeno, da sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Reintegracijski zahtevek ni nedopustni zahtevek, posledično tudi pripoznava takšnega zahtevka ne more biti nedopustna in ne more predstavljati v pritožbi zatrjevane zlorabe procesnih pravic.

15. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ne držijo pritožbene navedbe, da je bil postopek na dan izdaje sodbe na podlagi pripoznave še vedno prekinjen in da zato sodišče prve stopnje izpodbijane sodbe skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPP ne bi smelo izdati. Sodišče prve stopnje je sklep o nadaljevanju postopka izdalo 6. 4. 2023. Z izdajo tega sklepa se je postopek nadaljeval. Sodbo na podlagi pripoznave pa je sodišče prve stopnje izdalo kasneje – dne 7. 4. 2023. Ker je sodišče prve stopnje, kot že obrazloženo, pravilno in zakonito izdalo sklep o nadaljevanju postopka, niso odločilne pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave še pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka.

16. Ker tožnica s pritožbama ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka pa krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo na podlagi določila petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), skladno s katerim v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

1 Ta določa, da lahko na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, sodišče kadarkoli prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reševanja spora. Podobno določa tudi tretji odstavek 206. člena ZPP. 2 Prim. sklep VSL I Cp 1520/2021 in I Cpg 592/2021. 3 V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2.knjiga, GV Založba, 2006, str. 313. 4 Prim. sklep VDSS Pdp 672/2016 , Pdp 31/2021 in Pdp 265/2023. 5 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 77-78.