Jedro

Vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi in se dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter se ugotovi, da se predlog za dopustitev revizije šteje za pravočasen.

II. Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

I. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje:

1. Tožeča stranka je zamudila rok za vložitev predloga za dopustitev revizije. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila sodba sodišča druge stopnje pooblaščencem tožnice vročena dne 12. 2. 2016. 30 dnevni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije se je iztekel dne 14. 3. 2016. Tožnica je predlog za dopustitev revizije skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje pri vrhovnem sodišču vložila dne 20. 4. 2016, torej po poteku roka. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožnica pojasnjuje, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudila zato, ker ji je bila brezplačna pravna pomoč za vložitev predloga odobrena šele po poteku 30 dnevnega roka za njegovo vložitev. Pravi, da je za brezplačno pravno pomoč zaprosila pred potekom omenjenega 30 dnevnega roka, in sicer dne 22. 2. 2016, pristojni organ za BPP pa je odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči izdal šele dne 24. 3. 2016 in je bila njenemu pooblaščencu vročena dne 5. 4. 2016. Tožnica meni, da razlogi za zamudo roka niso bili v njeni vplivni sferi. Kot izhaja iz odločbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Bpp 69/2016 z dne 24. 3. 2016, sta tožnica in njen sin v obdobju, ko se je iztekel rok za vložitev predloga za dopustitev revizije, prejemala mesečno denarno socialno pomoč v višini 179,37 EUR. Jasno je torej, da tožnica glede na njen finančni položaj, brez škode za njeno in sinovo socialno stanje, ne bi zmogla plačila stroškov za vložitev predloga za dopustitev revizije. Zato odvetniku ni mogla dati pooblastila za njegovo vložitev, preden ji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. V primeru zavrnitve njene prošnje bi morala namreč sama plačati odvetniške stroške za sestavo predloga, bremena teh pa ne bi zmogla. Po njenem prepričanju gre v tem primeru za povsem objektiven razlog za zamudo roka, na katerega ni imela vpliva. Pravi, da ji tudi ni mogoče očitati neskrbnosti, saj je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložila pravočasno in je imel pristojni organ za BPP do poteka roka za vložitev predloga za dopustitev revizije na voljo več kot tri tedne, da bi odločil o njeni prošnji. Ravno tako je pristojni organ za BPP opozarjala na bližajoči se potek roka. Tako je dne 4. 3. 2016 opravila poizvedbe pri tem organu in prosila za izdajo odločbe, kar izhaja iz elektronskega sporočila, ki ga je istega dne poslala svojemu pooblaščencu ter iz katerega nadalje izhaja, da ji tega dne na sodišču niso pojasnili, kdaj oziroma če sploh bo odločba izdana. Tožnica se sklicuje tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS(1) , iz katere izhaja, da vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč odobrena, predstavlja upravičen razlog, zaradi katerega je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena. Kot dokaz za svoje navedbe tožnica poleg listinskih dokazov (odločbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Bpp 69/2016 z dne 24. 3. 2016 in odločb iz sodne prakse) predlaga vpogled v spis Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. Bpp 69/2016 in lastno zaslišanje.

2. Vrnitev v prejšnje stanje se lahko zahteva, če stranka iz upravičenega vzroka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

3. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367b. člena ZPP). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje (prvi odstavek 117. člena ZPP). Upoštevajoč citirani določbi je za odločanje o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pristojno vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je tudi že sprejelo stališče, da je v postopku dopustitve revizije načelno mogoča uporaba instituta vrnitve v prejšnje stanje in da je postopek o predlogu za dopustitev revizije del revizijskega postopka, postopek za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka pa je del postopka za dopustitev revizije in s tem del revizijskega postopka. Zato za tak postopek za vrnitev v prejšnje stanje smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.(2)

4. Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (drugi, tretji in četrti odstavek 117. člena ZPP). Vzrok za zamudo je bil potrditvah tožnice v tem, da tožnica do poteka roka še ni prejela odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za dopustitev revizije. Vzrok je prenehal, ko je tožnica to odločbo prejela. Rok je zato potrebno računati od dne, ko je bila tožnici vročena odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči. Iz podatkov spisa Okrožnega sodišča v Novi Gorici Bpp 69/2016 izhaja, da je bila odločba Bpp 69/2016 z dne 24. 3. 2016 tožnici vročena dne 5. 4. 2016 in istega dne tudi njenemu pooblaščencu. 15 dnevni rok iz drugega odstavka 117. člena ZPP je pričel teči naslednjega dne, 6. 4. 2016, in se je iztekel dne 20. 4. 2016. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 20. 4. 2016, je torej pravočasen. Ravno tako je bilo ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravljeno zamujeno dejanje, kot to zahteva četrti odstavek 117. člena ZPP.

5. Za odločitev o utemeljenost tožničinega predloga je bistvenega pomena presoja, ali je bila zamuda roka v obravnavanem primeru opravičena. Zamuda ni opravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka, pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati. Vzrok bo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki, ter pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Treba je ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na strani stranke in nato oceniti, ali je takšni stranki mogoče očitati, da je zakrivila zamudo. Če bi bilo zamudo mogoče odvrniti z ravnanjem, ki bi ga od stranke glede na njene subjektivne okoliščine lahko pričakovali, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

6. Po presoji vrhovnega sodišča bi tožnica zamudo roka lahko preprečila, če bi v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči izrecno zaprosila za nujno brezplačno pravno pomoč, kot jo ureja 36. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP)(3) , ali če bi, opirajoč se na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP(4) in v upanju, da ji bo brezplačna pravna pomoč enkrat odobrena, pravočasno vložila predlog za dopustitev revizije. Ključno vprašanje pa je, ali je takšna ravnanja od tožnice glede na njene subjektivne okoliščine mogoče zahtevati.

7. Prva in najpomembnejša ugotovitev je, da je tožnica pravni laik in da je bila v času vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč v zelo slabem finančnem stanju. V družini tožnice sta bila dva družinska člana, ona in sin A., rojen leta 2009, in sta bila prejemnika denarne socialne pomoči. Navedbe tožnice, da predloga za dopustitev revizije ne bi vložila, če ji zanj ne bi bila odobrena brezplačna pravna pomoč, so glede na njeno finančno stanje življenjsko logične in razumljive. Zato stališče pristojnega organa za BPP v dopisu z dne 29. 7. 2016, ki ga gre razumeti, da bi tožnica lahko vseeno vložila predlog za dopustitev revizije, čeprav o njeni prošnji do izteka roka za njegovo vložitev še ni bilo odločeno, saj po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, ne more prepričati. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po prepričanju vrhovnega sodišča od tožnice ni mogoče zahtevati, da bi tvegala in predlog za dopustitev revizije vložila do poteka roka za njegovo vložitev, nevedoč, ali ji bo brezplačna pravna pomoč odobrena ali ne. Če bi to od nje zahtevali, bi dejansko izničili namen brezplačne pravne pomoči. Četudi je bila tožnica morebiti seznanjenja z določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP (torej da bodo v primeru ugoditve njeni prošnji kriti stroški sestave predloga), pa v času izteka roka za vložitev predloga ni vedela, ali bo njeni prošnji ugodeno. Če ji ne bi bilo ugodeno, bi morala stroške kriti sama, tožnica pa je prošnjo vložila ravno iz razloga, ker je menila, da teh stroškov ni zmožna.

8. Glede na to, da je tožnica pravni laik, od nje tudi ni mogoče pričakovati, da bi poznala institut „nujne brezplačne pravne pomoči“, kot ga ureja 36. člen ZBPP, in ob vložitvi prošnje izrecno navedla, da prosi za vrsto nujne brezplačne pravne pomoči(5). Od tožnice pa vsekakor ni pretirano pričakovati, da bi pristojni organ za BPP opozorila, da gre za nujno, na rok vezano zadevo, in da je zato potrebno o njeni prošnji odločiti nemudoma. Po presoji vrhovnega sodišča je tožnica tej zahtevani skrbnosti zadostila že s tem, ko je v prošnji navedla, da jo vlaga za sestavo predloga za dopustitev revizije (in za sestavo revizije). Pristojnemu organu za BPP kot prava veščemu organu je bilo zagotovo znano oziroma mu je vsaj moralo biti znano, da je vložitev predloga za dopustitev revizije, na katerega se je prošnja nanašala, vezana na rok, in da bi zato zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč tožnica lahko zamudila rok za njegovo vložitev. Po presoji vrhovnega sodišča zato ni potrebe, da bi od tožnice zahtevali, da pristojni organ za BPP še dodatno, izrecno opozarja, da gre za nujno, na rok vezano zadevo, in da pri organu urgira za izdajo odločbe pred potekom roka. Stopnja skrbnosti, ki se zahteva od stranke, je višja, če se stranka odloči, da bo procesna dejanja opravljala tik pred potekom roka. V obravnavanem primeru pa je tožnica prošnjo poslala priporočeno dne 19. 2. 2016 (sama sicer navaja datum 22. 2. 2016 in da je prošnjo vložila osebno, vendar iz dohodne štampiljke na prošnji izhaja, da je bila prošnja poslana priporočeno po pošti dne 19. 2. 2016), rok za vložitev predloga za dopustitev revizije pa se je iztekel dne 14. 3. 2016. Pristojni organ za BPP je imel torej dobre tri tedne časa, da bi odločil o njeni prošnji.(6) Poleg tega je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči in mu njenega premoženjskega stanja sploh ni bilo treba ugotavljati.

9. Na podlagi navedenega je vrhovno sodišče presodilo, da je bil vzrok, zaradi katerega je tožnica zamudila rok za vložitev predloga za dopustitev revizije, upravičen. Zato je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje ter ugotovilo, da se predlog za dopustitev revizije šteje za pravočasen (I. točka izreka).

II. O predlogu za dopustitev revizije:

10. V obravnavani pravdni zadevi gre za postopek zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve stikov in preživnine za otroka. Tožnica je s pritožbo izpodbijala samo tisti del sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče toženca zavezalo k plačevanju preživnine in zavrnilo višje zahtevke za plačilo le te (IV. in V. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

11. Tožnica je mnenja, da je treba revizijo dopustiti iz razloga, ker je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, gre pa za pravno vprašanje, glede katerega prakse vrhovnega sodišča zaenkrat še ni.

12. Prvo vprašanje se po njenih besedah nanaša na „materialnopravno vprašanje dometa določb 129. in 129.a člena ZZZDR“. V obravnavanem primeru je tožnica v okviru otrokovih potreb uveljavljala tudi stroške za samostojno stanovanje, tečaj francoskega jezika in privatni vrtec. Sodišče prve stopnje stroškov bivanja ni upoštevalo, ker tožnici in otroku dejansko ne nastajajo (tožnica skupaj z otrokom prebiva pri svojih starših v samostojni stanovanjski enoti in stroškov za bivanje staršem ne plačuje). Sodišče druge stopnje je temu pritrdilo in navedlo, da enako velja za stroške privatnega vrtca in stroške tečaja francoskega jezika.

13. Za tožnico je sporno, ali se v okviru otrokovih potreb upoštevajo tudi „luksuzne“ potrebe, ki so otroku v korist (npr. privatni vrtec in tečaj francoskega jezika), vendar stroški zanje še ne nastajajo, zato ker tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, zaradi slabega finančnega stanja zadovoljevanja teh koristnih „luksuznih“ potreb otroku ne more privoščiti, drugi od staršev, ki je to zmožen, pa za preživljanje otroka ne prispeva. Tožnica nadalje zastavlja vprašanje, ali stališče Vrhovnega sodišča, ki izhaja iz zadeve II Ips 143/2012, da nadpovprečne preživninske zmožnosti obeh staršev omogočajo zaključek, da je mogoče kriti vse potrebe otroka, do višine, s katero je še zagotovljena njegova korist, velja tudi v primeru, ko so nadpovprečne preživninske zmožnosti podane le pri enem od staršev.

14. V zvezi s stroški bivanja pa tožnica navaja, da je otrok upravičen tudi do stroškov bivanja kot bi nastali, če bi si tožnica in otrok poiskala samostojen dom. Tega si trenutno ne moreta privoščiti in si ga tudi nikdar ne bosta mogla, če toženec k temu ne bo finančno prispeval. Tudi v primeru, če z otrokom ostaneta še naprej v hiši njenih staršev, je za tožnico pomembno pravno vprašanje, ali je toženec dolžan prispevati ustrezen delež stroškov bivanja v njihovi nepremičnini, čeprav jih tožnica staršema ne plačuje ter jih slednja zalagata zanjo, ker jih sama pač ne zmore. Kot gre razumeti tožnico, meni, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da zaradi neplačevanja stroškov bivanja z njene strani teh v okviru ugotavljanja otrokovih potreb ni mogoče upoštevati. Ker se sodišči do teh navedb, ki jih je izpostavljala že v postopku na prvi stopnji in v pritožbi, nista dovolj obrazloženo opredelili, je potrditvah tožnice podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

15. Predlog ni utemeljen.

16. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

(1) Sklep I Ip 740/2005 z dne 23. 6. 2005 in sklep I Up 211/2011 z dne 5. 5. 2011. (2) Sklep VS RS II DoR 171/2012 z dne 8. 11. 2012

(3) Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa: Če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč).

(4) Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.

(5) V obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je sicer postavka „Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči“, ki jo mora prosilec sam izpolniti. Ni pa možnosti, da bi npr. obkrožil, da prosi za njuno BPP.

(6) Prvi odstavek 37. člena ZBPP določa, da pri odločanju o prošnji brezplačne pravne pomoči pristojni organ za BPP upošteva načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka.