Jedro

Glede na to, da med strankama ni spora o tem, kako naj se njuni solastni nepremičnini fizično razdelita, bi lahko stranki to delitev uredili tudi izvensodno, torej s parcelacijo in nato sklenitvijo ustrezne pogodbe. Sodišče soglaša z argumentom tožene stranke, da tožnica ne potrebuje pravne pomoči, da bi si zagotovila enakopraven položaj v postopku proti nasprotnemu udeležencu, saj med njima ni spora o delitvi. S tem, ko med strankama ni spora o delitvi nepremičnin, pa tudi ni mogoče govoriti, da bi bil tožničin enakopravni položaj v postopku kakorkoli ogrožen. Plačilo stroškov izvedenca geometra iz naslove brezplačne pravne pomoči bi zatorej bilo v nasprotju z namenom te pomoči, kot ga določa 1. člen ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki plačila stroškov sodnega izvedenca geodetske stroke v nepravdni zadevi, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. N 10/2014 zaradi delitve stvari, oziroma skupnega premoženja. V obrazložitvi odločitve je pojasnila, da je tožnica prošnjo vložila po tem, ko ji je sodišče določilo rok za plačilo predujma za izvedenčevo nagrado in stroške v višini 700,00 EUR. Po 1. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je namen dodelitve brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, ob upoštevanju socialnega položaja osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. V obravnavani zadevi se vodi postopek delitve skupnega premoženja, o katerem po določbi 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) odloči sodišče takrat, ko med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi. Sodno varstvo se udeležencu ne zagotovi zaradi izpeljave postopka z geodetom, s katerim naj stranki, ki se sicer strinjata glede načina delitve, izpeljeta parcelacijo, temveč je potrebno takrat, ko mora sodišče odločiti kako se bo stvar delila. V obravnavanem primeru pa med udeležencema obstaja sporazum o delitvi parcel, v katerem sta natančno določila, kako naj se solastni parceli razdelita. Tožena stranka zato meni, da tožnica ne potrebuje brezplačne pravne pomoči zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakosti. Izvedba parcelacije njene pravice na nepremičnini ne ogroža, odobritev brezplačne pravne pomoči pa bi v konkretnem primeru pomenila, da bi stranki dogovorjeno parcelacijo izvedli na stroške države. Zadeva tudi ni pomembna za tožničin socialno ekonomski položaj, saj ne gre za prodajo zemljišč, pač pa za fizično razdelitev skupnih parcel. 2. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi navaja, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, zaradi česar ji je bila kršena pravica do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila prisiljena vložiti zaradi socialno ekonomskega položaja, v katerem se nahaja, saj nima sredstev za plačilo izvedenca. Že več let se spopada z zdravstvenimi težavami, je brez prihrankov, često ji primanjkuje denarnih sredstev za kritje življenjskih stroškov. Z namenom, da se tako stanje popravi, je v letu 2014 pri Okrajnem sodišču v Kopru vložila predlog za razdelitev solastnih nepremičnin, saj pričakuje, da jih bi po končanem postopku prodala. Ker se s solastnikom nista uspela dogovoriti o delitvi niti solastnik ni pristal na postopek mediacije, ji je ostala le še sodna pot. Na naroku dne 12. 5. 2015 sta bila prisotna oba s solastnikom in sta, da bi se izognila stroškom z izvedencem kmetijske stroke, soglasno predlagala delitev nepremičnin. Sodišče ji je kot predlagateljici naložilo plačilo predujma za sodnega izvedenca geodetske stroke. Če bi imela denarna sredstva, bi to tudi storila, tako pa je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To, da je brez sredstev, je povedala tudi na naroku, solastnik pa se ni ponudil, da bi znesek predujma plačal on ali ji ta znesek posodil, četudi je imel dovolj denarja. Ni ji jasno, od kod v izpodbijani odločbi navedba, da sta se s solastnikom odločila, da bosta parceli le fizično razdelila ne pa prodala. O prodaji se na naroku ni izjasnjevala zaradi slabih izkušenj s solastnikom v zapuščinskem postopku, njen dejanski namen pa je prodaja z namenom, da si izboljša svoj položaj. Znano ji je tudi, da je treba državi dodeljeno brezplačno pravno pomoč vrniti po pridobitvi premoženja, glede katerega teče postopek razdružitve in bi bilo torej financiranje države le kratkoročne narave. Tožena stranka trdi, da naj parcel ne bi imela namena prodati ter da naj bi želela doseči parcelacijo na državne stroške, čemur ugovarja. Zadeva je zelo pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka naj ji tudi povrne stroške postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ponovila argumente iz izpodbijane odločbe in ocenila, da tožbeni očitki tožnice niso utemeljeni. Dejstvo je, da med strankama v nepravdnem postopku ni spora in tudi ni treba ugotavljati, kako naj se parceli delita. Stranki sta se o tem sporazumeli in tudi natančno opisali nameravano delitev nepremičnin. To pomeni, da potrebe po sodnem varstvu, kar je sicer namen brezplačne pravne pomoči, ni in tudi ni ogrožena nobena tožničina pravica. Glede navedb tožnice o navedbah tožene stranke o tem, da želita stranki v nepravdnem postopku parceli fizično razdeliti in obdržati, ne pa prodati, je tožena stranka pojasnila, da je to razvidno iz ravnanj tožnice v nepravdnem postopku, saj je predlagala le fizično delitev parcel, ne pa njuno prodajo in razdelitev izkupička. Tožena stranka ugotavlja, da bi bil edini efekt plačila izvedenca geodeta, izvedba parcelacije na račun države. Spora o fizični razdelitvi parcel ni, prav tako pa tožena stranka ne more vedeti, kaj bo z novo nastalimi parceli tožnica počela in je zato tožena stranka svoje stališče zavzela na podlagi razpoložljivih podatkov.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in jih argumentirala. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožničinimi navedbami pa še dodaja:

6. Namen brezplačne pravne pomoči določa 1. člen ZBPP kot uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, ob upoštevanju socialnega položaja osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice sicer ne bi mogla uresničevati. Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Cilj dodelitve brezplačne pravne pomoči je torej v tem, da se osebi, ki zaradi svojega socialnega položaja nima sredstev za zagotovitev pravne pomoči ali ne zmore poravnati stroškov postopka, ta sredstva zagotovi, to pa zato, da se zagotovi njena enakopravnost v postopku v razmerju do druge stranke. Povedano drugače, brezplačna pravna pomoč se zagotavlja le v primeru, ko med strankama v postopku obstaja spor, s tem pa možnost, da bi bila finančno šibka oseba, ki si ne zmore zagotoviti pravne pomoči, v neenakopravnem položaju glede na drugo osebo v postopku, ki si pravno pomoč lahko zagotovi sama. Če med strankama ni spora, pa četudi je sprožen sodni postopek, ni izpolnjen temeljni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot ga določa 1. člen ZBPP in je zato v takem primeru vprašanje finančnih zmožnosti stranke v postopku irelevantno.

7. V obravnavanem primeru je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu plačila stroškov izvedenca geometra. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da se med tožnico, kot predlagateljico v nepravdnem postopku in nasprotnim udeležencem A.A., pri Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. N 10/2014 vodi postopek zaradi delitve njunih solastnih nepremičnin. Na naroku dne 12. 5. 2015 sta oba soglasno predlagala, kako naj se fizično razdelita njuni solastni nepremičnini in to tudi natančno opredelila s potekom delitve v naravi. Sodišče je zato od tožnice, kot predlagateljice v nepravdnem postopku, zahtevalo, da založi predujem v višini 700,00 EUR za plačilo stroškov izvedenca geodeta, ki bo dogovorjeno delitev nepremičnin izvršil v katastru, to pa bo tudi podlaga za vknjižbo lastninske pravice pri novo nastalih parcelah na tožnico in nasprotnega udeleženca, skladno z njunim dogovorom.

8. Tožena stranka je pri odločanju izhajala iz določbe prvega odstavka 118. člena ZNP, ki določa, da odloča sodišče v postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja takrat, če med solastniki ali skupnimi lastniki ni sporazuma o delitvi. Tožena stranka je na tej podlagi utemeljeno ugotovila, da je namen zagotovitve sodnega varstva udeležencu takega nepravdnega postopka v zagotovitvi njegovega enakopravnega položaja proti drugemu udeležencu takrat, ko med njima ni soglasja o delitvi solastnega premoženja in torej to soglasje nadomesti presoja sodišča. Finančno šibkejša stranka bi namreč lahko bila v takem postopku postavljena v neenakopraven položaj. V obravnavanem primeru pa je očitno, da sta tožnica in nasprotni udeleženec tak sporazum dosegla, torej sodišče ne bo odločalo o delitvi, pač pa le sledilo njunemu dogovoru. Povedano drugače, glede na to, da med strankama ni spora o tem, kako naj se njuni solastni nepremičnini fizično razdelita, bi lahko stranki to delitev uredili tudi izvensodno, torej s parcelacijo in nato sklenitvijo ustrezne pogodbe. Sodišče zatorej soglaša z argumentom tožene stranke, da tožnica ne potrebuje pravne pomoči, da bi si zagotovila enakopraven položaj v postopku proti nasprotnemu udeležencu, saj med njima ni spora o delitvi. S tem, ko med strankama ni spora o delitvi nepremičnin, pa tudi ni mogoče govoriti, da bi bil tožničin enakopravni položaj v postopku kakorkoli ogrožen. Plačilo stroškov izvedenca geometra iz naslove brezplačne pravne pomoči bi zatorej bilo v nasprotju z namenom te pomoči, kot ga določa 1. člen ZBPP. Pri tem tudi ni pomembno, kakšni so tožničini nameni z nepremičninami, ki jih bo po delitvi solastnega premoženja pridobila v izključno last in tudi ne vprašanje vrnitve brezplačne pravne pomoči. Dejstvo je, da v obravnavanem primeru za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen temeljni pogoj, ki ga določa 1. člen ZBPP in je zato izpodbijana odločitev tožene stranke utemeljena.

9. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba tožnice ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.