Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje v tej pravdi ne bo odločalo o uporabnini po 82. členu EZ-1, temveč o koristi, katere plačilo tožeča stranka zahteva v tej pravdi. S tem pa ne bo poseženo v regulacijo agencije po določbah 116. in 119. člena EZ-1, niti ne bo poseglo v njen pravni položaj in pooblastila, ki jih ima po EZ-1 oziroma ZOEE.
Osebam, ki niso stranke postopka, je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes. Upravičenega interesa po drugem odstavku 150. člena ZPP pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom po prvem odstavku 199. člena ZPP.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II.Tožeča stranka in tožena stranka nosita sami svoje stroške odgovora na pritožbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo stransko intervencijo AGENCIJE ZA ENERGIJO, Strossmayerjeva ulica 30, 2000 Maribor, matična številka: 1993666000.
2.AGENCIJA ZA ENERGIJO je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti njeno stransko intervencijo na strani tožene stranke.
3.Pravdni stranki sta na pritožbo odgovorili.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se AGENCIJA ZA ENERGIJO (agencija) pri utemeljitvi svojega pravnega interesa, da se pridruži toženi stranki v tej pravdi, sklicuje na 82. člen Energetskega zakona (EZ-1; sedaj 73. člen Zakona o oskrbi z električno energijo - ZOEE), ki v tretjem odstavku določa, da če distribucijski operater z lastnikom ali drugo osebo, ki upravlja sistem ali njegov del oziroma razpolaga z njima, ne doseže soglasja o sklenitvi najemne pogodbe v treh mesecih po tem, ko je operater ugotovil obstoj takega sistema ali dela sistema in o tem obvestil agencijo in lastnika, agencija na zahtevo distribucijskega operaterja naloži lastniku ali drugi osebi, ki upravlja lastnino oziroma razpolaga z njo, dolžnost oddati sistem ali njegov del v uporabo distribucijskemu operaterju po devetem odstavku 82. člena EZ-1 (sedaj 73. člena ZOEE,) zavezancu, ki so mu bile naložene obveznosti po tej določbi, pripada pravica do plačila za uporabo njegovega sistema v višini najemnine, ki jo določi agencija z odločbo o regulativnem okviru iz 117. člena EZ-1 oziroma 110. člena ZOEE oziroma odločbo iz tretjega odstavka tega člena. Sodišče prve stopnje je presodilo, da iz citirane pravne podlage ne izhaja, da bi vsebina predmetne pravde, v kateri tožeča stranka zahteva vrnitev nepremičnin in povrnitev koristi, ki naj bi jo tožena stranka imela od uporabe teh nepremičnin, lahko vplivala na pravni položaj agencije, če bi se za toženo stranko izšla slabo. Sodišče prve stopnje je navedlo, da predmet tega gospodarskega spora ni presoja pravilnosti odmere najemnine, ki jo je SODO v obravnavanem obdobju plačevala toženi stranki po pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja, temveč višina morebitne koristi, ta pa se presoja po obogatitvenem principu in ne na podlagi pogodbe, sklenjene med pogodbenima strankama, ki nista stranki tega postopka. Ker predlagateljica dejstev, ki bi utemeljevale njen praven interes ni navedla, je sodišče prve stopnje ocenilo, da svojega trditvenega bremena glede obstoja pravnega interesa za predlagano stransko intervencijo ni zmogla.
6.Pritožnica navaja, da ji je sodišče prve stopnje poslalo dopis, s katerim ji je zaradi vstopa v pravdo kot stranskemu intervenientu dovolilo vpogled v spis. Z možnostjo vpogleda v spis je agencija menila, da ji je bila stranska intervencija ugodena, saj na podlagi 150. člena ZPP sodišče dovoli vpogled strankam in drugim osebam, ki imajo upravičeno korist. Trdi, da v kolikor sodišče agencije ni štelo za stranskega intervenienta, ker ni izkazala pravnega interesa, potem v spis ne bi mogla vpogledati kot druga oseba, ki ima upravičeno korist. Agencija pa je nato šele 14. 10. 2022 prejela izpodbijani sklep, kar je več kot dva meseca po izdaji sklepa, zaradi česar naj ji ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
7.Osebam, ki niso stranke postopka, je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes. Upravičenega interesa po drugem odstavku 150. člena ZPP pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom po prvem odstavku 199. člena ZPP. Pravni interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva na pravni položaj intervenienta. Pravni interes mora torej izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Kakšen naj bi bil pravni interes agencije, da v tej pravdi zmaga tožena stranka, glede na tožbeni zahtevek tožeče stranke, agencija ne pojasni. Zgolj z zatrjevanjem svojega položaja in pooblastil, ki jih ima po EZ-1 oziroma ZOEE, svojega pravnega interesa ne more utemeljiti.
8.Sodišče prve stopnje v tej pravdi ne bo odločalo o uporabnini po 82. členu EZ-1, temveč o koristi, katere plačilo tožeča stranka zahteva v tej pravdi. S tem pa ne bo poseženo v regulacijo agencije po določbah 116. in 119. člena EZ-1, niti ne bo poseglo v njen pravni položaj in pooblastila, ki jih ima po EZ-1 oziroma ZOEE.
9.Agencija je imela v spornem obdobju sklenjeno pogodbo s toženo stranko, v tem sporu pa se obravnava razmerje med tožečo stranko in toženo stranko. Korist, katere plačilo zahteva tožeča stranka, ni (nujno) enaka uporabnini, določeni v pogodbi med agencijo in toženo stranko. Z odločbo, izdano v tej zadevi, ne bo poseženo v pogodbeno razmerje med SODO in toženo stranko, niti v pravni položaj in neodvisnost agencije.
10.Odločitev sodišča prve stopnje, da agencija ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem postopku, se ob povedanem izkaže kot pravilna.
11.V skladu z določbo drugega odstavka 200. člena ZPP se intervenient do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Zato očitane kršitve sodišča prve stopnje (da je izdalo sklep o stranski intervenciji šele po desetih mesecih od vložitve predloga agencije; da ji je izpodbijani sklep, ki je bil izdan 31. 8. 2022, vročilo šele 14. 10. 2022) na pravilnost odločitve niso mogle vplivati niti agencija ni bila prikrajšana za obravnavanje pred sodiščem.
12.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP).
13.Tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), prav tako tožeča stranka, saj z njim ni pripomogla k njeni rešitvi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).
-------------------------------
1Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2005 - 2006, 2. knjiga, stran 266.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 150, 199, 200
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.