Jedro

Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je uporabljal telefon med vožnjo. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Sodna taksa se za pritožbeni postopek ne odmeri.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani plačilni nalog (PN) ter odločilo, da se storilca na podlagi petega odstavka 144. člena ZP-1 oprosti plačila sodne takse.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1, vsebinsko pa izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s PN z dne 3. 11 2020 storilca spoznal za odgovornega storitve uvodoma navedenih prekrškov, ker je storilec kritičnega dne ob 11.25 uri kot voznik osebnega avtomobila v desni roki držal mobilni telefon in se med vožnjo pogovarjal in ker se je storilec razburil na policista A. A. ter začel nanj vpiti in se nedostojno vesti z besedami: “jebem ti mater cigansko, pizda ti materna, koj kurac me jebeš, jebem ti mater Janševsko, kurac smrdljivi, svinja policijska.“

5. Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju storilca v ZSV, da prekrškov ni storil, da ga je policist obravnaval skrajno poniževalno, s čemer je pri njemu izzval gnev in ogorčenje ter da je postopek trajal zagotovo 45 minut, dopolnilo dokazni postopek ter pri tem z gotovostjo ugotovilo: - da je storilec kritičnega dne izrekel policistu očitane žaljive besede ter - da se je storilec kritičnega dne med vožnjo pogovarjal po mobilnem telefonu, ki ga je držal v desni roki.

6. Sodišče prve stopnje glede na izvedeni dokazni postopek tako ni podvomilo v to, da se je storilec med vožnjo pogovarjal po mobilnem telefonu, saj je navedeno potrdil zaslišan policist A. A. ter da je storilec policistu A. A. izrekel nedostojne besede iz opisa dejanja, saj navedeno ni zanikal niti storilec. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je uporabljal telefon med vožnjo. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.

7. Ko iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi storilec predlagal dokaz z zaslišanjem druge izmene B. ter priče C. C., niti to ne izhaja iz dokumentacije v spisu, se pritožba za izvedbo teh dokazov zavzema neutemeljeno, saj pritožnik ni verjetno izkazal, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1).

8. Tudi pritožbeno zatrjevanje pristranskega vodenja postopka pred sodiščem prve stopnje je neutemeljeno, in sicer že zato, ker iz listin spisa ne izhaja, da bi storilec zahteval izločitev sodnice v postopku na prvi stopnji, v pritožbi pa skladno z zahtevami določbe 160. člena ZP-1 ne izkaže, da na to kršitev ni mogel opozoriti med postopkom o prekršku, oziroma da je nanjo opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Smiselno očitana kršitev po 1. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 tako ni podana.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 144. člena ZP-1 storilca oprostilo plačila sodne takse, skladno z določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 tudi sodišče druge stopnje sodne takse za pritožbeni postopek ni odmerilo.