Jedro

Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bila pritožnica v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje, v katerem ni imela kvalificiranega pooblaščenca, pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje za dopustne pritožbene navedbe, da v zapuščino spadajo še premičnine večje vrednosti: nakladalka, kosilnica BCS, 2 traktorja (ki nista registrirana), cepilec drv. Dopustne so tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je lahko drugi dedič prodal te premičnine in zato v zapuščino spada denarna vrednost naštetih premičnin, s katerimi pritožnica smiselno uveljavlja, da zapuščino, v kolikor navedene premičnine ob smrti zapustnika niso bile več v lasti in posesti zapustnika, predstavlja tudi terjatev, ki jo je imel zapustnik ob svoji smrti do drugega dediča, ki je prodal premičnine. V skladu z 28. členom ZD zapuščino namreč predstavljajo premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi terjatve, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Pritožnica z zgoraj povzetimi dopustnimi pritožbenimi navedbami tako utemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju (I.) ugotovilo, da zapuščina zapustnika obsega denarna sredstva pri banka C. d.d. na transakcijskem računu s stanjem na dan 5. 1. 2022 v višini 6.054,66 EUR in na dan 23. 2. 2022 v višini 2,16 EUR in neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ Slovenije v skupnem znesku 173,86 EUR; da so pogrebni stroški znašali 3.000,00 EUR; da je zapuščina pasivna; da zapustnik ni napravil oporoke, zato pride v poštev dedovanje na podlagi zakona in kot dediča II. dednega reda sestra A. A. in brat B. B., vsak do ½ zapuščine; da sta se oba dediča priglasila k dedovanju in sprejela vsak svoj pripadajoči dedni delež; (II.) dediča na podlagi zakona razglasilo sestro A. A. in brata B. B., vsakega do ½ zapuščine; in (III.) odredilo, da po pravnomočnosti tega sklepa o dedovanju: 1. bosta z denarnimi sredstvi pri banki C. d.d. na transakcijskem računu upravičena razpolagati A. A. in B. B., vsak do ½, 2. bosta z neizplačanimi prejemki pri ZPIZ Slovenije, upravičena razpolagati: A. A. in B. B., vsak do ½. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da zapustnik ni napravil oporoke, zato je izvedlo dedovanje na podlagi zakona in v skladu s podanima dednima izjavama. Vrednost zapuščine in višino pogrebnih stroškov je sodišče ugotovilo na podlagi podatkov spisa in izjav dedičev.

2. Dedinja A. A. se je zoper sklep pritožila. S pritožbo, vloženo po pooblaščencu, sklep izpodbija v celoti in pri tem uveljavlja pritožbene razloge napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da v zapuščino spadajo še premičnine večje vrednosti: nakladalka, kosilnica BCS, 2 traktorja (ki nista registrirana) in cepilec drv. V kolikor katera od teh premičnin v času smrti zapustnika ni obstajala več v lasti in posesti zapustnika, jo je samovoljno in brez soglasja zapustnika prodal sodedič, ki je v zadnjih mesecih razpolagal z zapustnikovim premoženjem, saj zapustnik zaradi bolezni ni zmogel. Zato v zapuščino v tem primeru spada denarna vrednost naštetih premičnin. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo, da zapuščina obsega denarna sredstva pri banka C. d.d. na TRR zapustnika 2,16 EUR, čeprav je bilo stanje na računu ob smrti zapustnika 6.054,66 EUR in navedeni znesek spada v zapuščino, zato zapuščina nedvomno ni pasivna. Znesek 6.052,50 EUR je ob smrti dvignil sodedič B. B. in si ga do 3.026,25 EUR protipravno prilastil, kolikor znaša delež dedinje. Tudi če je bil pooblaščen za dvige z računa zapustnika za časa življenja, je z dnem smrti pooblastilo ugasnilo in je bil dvig izveden nepooblaščeno z namenom, da se prikrajša dedinjo. Dedinja zato zahteva, da sodedič znesek 6.052,50 EUR vrne v zapuščino in se deli med dediča. Dedinja je plačala znesek 1.200,00 EUR za pogreb zapustnika, zato ji denarna sredstva nedvomno pripadajo tudi iz tega razloga. Dedinja predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da odloči o vsem premoženju, ki je predmet dedovanja, podrejeno pa, da prvostopenjski sklep razveljavi in zadevo vrne v vnovično odločanje na prvo stopnjo, v vsakem primeru pa dedinji prizna povračilo vseh stroškov postopka.

3. Dedič B. B. je v odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščencu, navedel, da vse navedeno v pritožbi doslej nikoli ni bilo izpostavljeno in da gre za prepovedano novoto. Navaja, da tudi če gre za novoto, je potrebno vsaj pojasniti, zakaj ni bilo izpostavljeno pravočasno, sicer sploh ni mogoče obravnavati. Kot tretje pa je celo na instanci vse skupaj toliko navrženo, da se do pritožbenih navedb niti ne da opredeliti, ampak jih je mogoče zgolj in spet pavšalno prerekati. Meni, da se zapuščinski postopek ne more nikoli končati, če je dovoljeno v pritožbi našteti nespecificirano nekaj reči in reči, da bi morale iti v zapuščino. Priglaša stroške 500 tč.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - ZD). Po določbi 2. člena ZD se dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Sklep o dedovanju mora obsegati med drugim tudi podatke o premoženju, ki ga je zapustil pokojnik (214. člen ZD).

6. Zapuščinsko sodišče je dolžno udeležencem postopka omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah dedovanja. Ves čas zapuščinskega postopka mora gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (165. člen ZD). Prizadete osebe morajo imeti možnost, da ob uveljavljanju svojih pravic ponudijo tudi ustrezno podlago (procesno gradivo) za uveljavljanje teh pravic. Zato je kljub določbi 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.1 Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bila pritožnica v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje, v katerem ni imela kvalificiranega pooblaščenca, pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje za dopustne pritožbene navedbe, da v zapuščino spadajo še premičnine večje vrednosti: nakladalka, kosilnica BCS, 2 traktorja (ki nista registrirana), cepilec drv. Dopustne so tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je lahko drugi dedič prodal te premičnine in zato v zapuščino spada denarna vrednost naštetih premičnin, s katerimi pritožnica smiselno uveljavlja, da zapuščino, v kolikor navedene premičnine ob smrti zapustnika niso bile več v lasti in posesti zapustnika, predstavlja tudi terjatev, ki jo je imel zapustnik ob svoji smrti do drugega dediča, ki je prodal premičnine. V skladu z 28. členom ZD zapuščino namreč predstavljajo premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi terjatve, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Pritožnica z zgoraj povzetimi dopustnimi pritožbenimi navedbami tako utemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo že iz razloga, ker obseg zapuščine ni bil pravilno ugotovljen, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. in 366. členom ZPP ter v zvezi s 163. členom ZD). Izpodbijanega sklepa o dedovanju namreč ni moglo spremeniti, saj bo potrebno v novem postopku v celoti in pravilno ugotoviti obseg zapuščine po pokojnem, upoštevaje gornje pritožbene navedbe o tem, kaj spada v obseg zapuščine. Če bo sodišče ugotovilo, da je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, bo moralo v skladu z določbo prvega odstavka 212. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo. V tem primeru bo sklep o dedovanju lahko izdalo šele po končani pravdi. Če bi ta (nov) postopek izvajalo pritožbeno sodišče, bi bila dedičem odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju. Pri izdaji sklepa o dedovanju bo moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju, ali je zapuščina aktivna ali pasivna, upoštevati stanje denarnih sredstev na bančnem računu zapustnika v trenutku smrti, kot prav tako utemeljeno navaja dedinja v pritožbi. Zapuščino namreč predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti (po 132. členu ZD preide pokojnikova zapuščina na njegove dediče v trenutku njegove smrti; tudi prvi odstavek 185. člena ZD določa, da popis obsega vse premoženje, ki ga je imel v posesti pokojnik ob svoji smrti).

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožnica ni predlagala, da sodišče odloči o stroških na podlagi tretjega odstavka 174. člena ZD, po določbi prvega odstavka 174. člena ZD pa vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.

1 Primerjaj VSL sklep I Cp 568/2019, VSC sklep Cp 313/2021.