Jedro

Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko dolžnik zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ), vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že pri odločanju o predlogu upnika z dne 16. 3. 2017 in nato pri odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017 opraviti tudi presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki naj bi bili njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017. 2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje dolžnik in ga izpodbija v celoti. Meni, da sodišče ne more nadaljevati z izvršbo na nepremičnini, saj je lastnik 1/3 stanovanja, v katerem živi. To je krivično do njegovih pravic o dedovanju, saj je to njegova last, ta del nepremičnine je podedoval po materi. Ker ima premalo sredstev za preživetje, prejema še varstveni dodatek z odločbo Centra za socialno delo z dne 20. 10. 2016. Meni, da je izterjevani znesek previsok in bi ga lahko poravnal samo po obrokih.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril upnik po pooblaščencu. Meni, da pritožba ne izpolnjuje niti osnovnih pogojev za obravnavo, saj pritožnik ne navaja sklepa, zoper katerega se pritožuje, niti ne podaja pritožbenih razlogov, saj z navedbami v pritožbi podaja oceno svojega premoženjskega stanja, ne napada pa same odločitve. Sodišče prve stopnje ugovora pravilno ni štelo kot obrazloženega. Neutemeljena so tudi pritožbena navajanja o pridobitvi nepremičnine in premoženjskem stanju, kar bi lahko bilo odločilno, če bi dolžnik podal predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks oziroma če bi zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V zvezi z upnikovimi navedbami v odgovoru na pritožbo, da pritožba ne izpolnjuje osnovnih pogojev za obravnavo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je dolžnik v pritožbi navedel, da jo vlaga zoper sklep VL 67985/2014, v katerem je bil ugovor zoper sklep z dne 27. 3. 2017 zavrnjen, da sklep izpodbija v celoti, navedel je pritožbene razloge, vsebuje pa tudi njegov podpis. Pritožba tako vsebuje vse sestavine iz 335. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zato jo je pritožbeno sodišče tudi vsebinsko obravnavalo. Sklep je preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnik zaradi izterjave denarne terjatve v višini 439,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2013 dalje vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in predlagal izvršbo na premičnine, plačo in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 23. 5. 2014, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 5. 6. 2014. V nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 5. 2015 ustavilo izvršbo na premičnine, ker upnik v danem roku ni plačal varščine oziroma o tem ni predložil dokazila, ZPIZ je z dopisom z dne 24. 11. 2016 sporočil, da sklepa o izvršbi ne more realizirati in da je zabeležen na 5. mestu, Banka d.d. pa je z dopisom z dne 27. 2. 2017 sporočila, da sklep o izvršbi ni poplačan in da je v evidenci na 5. mestu. Upnik je nato z vlogo z dne 16. 3. 2017 predlagal izvršbo še z drugim sredstvom, in sicer na nepremičnini v lasti dolžnika. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 3. 2017 dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - z izvršbo na nepremičnini dolžnika, in sicer: ID znak: parcela X do 1/3 in ID znak: del stavbe X-... do 1/3. 7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko dolžnik zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ), vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že pri odločanju o predlogu upnika z dne 16. 3. 2017 in nato pri odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017 opraviti tudi presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki naj bi bili njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.1 Glede na to, da sodišče prve stopnje tega ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri ponovnem odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017 naj sodišče prve stopnje upoštevaje zgoraj pojasnjeno pretehta pomen izvršbe na dolžnikove nepremičnine, ki naj bi bile njegov dom, glede na znesek dolga, ki ga dolžnik dolguje upniku in glede na stanje izvršilnega postopka v zvezi z drugimi predlaganimi sredstvi izvršbe v tem postopku.

8. Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o upnikovih stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, Zadeva Vaskrsić proti Sloveniji (pritožba št. 31371/12) z dne 25. 4. 2017.