Jedro

Ker je uveljavljen bruto sistem plače, za katerega je značilno, da predstavlja plačilo davkov in prispevkov pri izplačilu plače dejansko plačilo delavčevih obveznosti, se kot vrednost spornega predmeta upošteva bruto vrednost plače oziroma njene razlike ali nadomestila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za obračun razlike plače in nadomestila plače v skupnem bruto znesku 1.651.059 SIT ter po odvodu davkov in prispevkov za plačilo neto zneska iz tega naslova v višini 968.358,60 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih mesečno zapadlih zneskov.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in hkrati sklenilo, da se revizija ne dopusti. Pri tem je štelo, da vrednost spornega predmeta ne dosega zneska 1.000.000 SIT in da niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik in v prvi vrsti uveljavlja kršitev določb drugega odstavka 367. člena v povezavi z 39. in 41. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04), saj se je njegov tožbeni zahtevek nanašal na plačilo razlike plače oziroma nadomestilo plače v bruto znesku 1.651.059 SIT, tako, da bi morala biti iz tega naslova revizija že po zakonu dovoljena. Podredno pa uveljavlja tudi obstoj razlogov za dopustitev revizije.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1 lahko stranka zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, vloži pritožbo v tridesetih dneh iz razloga po 2. alinei prvega odstavka tega člena, s tem, da se v postopku po tej pritožbi smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.

Na podlagi gornjih določb lahko stranka ob smiselni uporabi določb prvega odstavka 338. člena, v zvezi s 366. členom ZPP zoper sklep o nedopustitvi revizije v pritožbi uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pri izdaji tega sklepa. Enako stališče je to sodišče zavzelo tudi v sklepu VIII Pri 4/2005 z dne 22.11.2005 in VIII Pri 5/2006 z dne 14.3.2006. Ker ZDSS-1 pozna tudi premoženjske delovne spore (1. točka 31. člena ZDSS-1), so določbe ZPP o vrednosti spornega predmeta na podlagi 19. člena ZDSS-1 upoštevane tudi v postopku v individualnih delovnih sporih.

Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je predmet spora v tej zadevi plačilo razlike plače v skupnem (bruto) znesku 1.651.059 SIT, s tem, da je tožnik v svojem zahtevku specificiral način plačila tega zneska, kot je predpisan za izplačevanje plače. Ker je uveljavljen bruto sistem plače, za katerega je značilno, da predstavlja plačilo davkov in prispevkov pri izplačilu plače dejansko plačilo delavčevih obveznosti, se ob tako oblikovanem zahtevku, s katerim tožnik ni uspel, kot vrednost spornega predmeta v smislu 39. člena ZPP utemeljeno upošteva vtoževana bruto vrednost plače oziroma njene razlike ali nadomestila, torej znesek 1.651.059 SIT. Tako določena vrednost spora, v katerem tožnik ni uspel, torej presega znesek 1.000.000 SIT, ki je v drugem odstavku 367. člena ZPP določen kot meja za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih. Zato bi moralo sodišče upoštevati določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1, da je revizija v premoženjskih individualnih delovnih sporih dovoljena, če je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Za izdajo sklepa o nedopustitvi revizije v smislu določb 5. točke 31. člena ZDSS-1 zato ni bilo pravne podlage. Z izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče toženo stranko neutemeljeno prikrajšalo za pravico do revizije, ki ji glede na gornje določbe ZDSS-1 in ZPP pripada že glede na dejansko vrednost spornega predmeta.

Glede na povedano je sodišče ob smiselni uporabi določb 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo, ne da bi se izrecno opredelilo do nadaljnjih pritožbenih navedb o pogojih za dopustitev revizije v smislu prvega odstavka 32. člena ZDSS-1. Na podlagi take odločitve ima tožena stranka ob ustrezni opredelitvi vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pravico do vložitve revizije v skladu s 1. točko 31. člena ZDSS-1. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 ji začne teči rok za vložitev revizije z vročitvijo sklepa.