Jedro

Predlog predsednika senata za prenos stvarne pristojnosti na podlagi 36.čl. ZKP je šteti za procesno dejanje za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja v smislu 3.odst. 112.čl. KZ in tedaj kot tako zastaranje tudi pretrga.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i .

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s pobijanim sklepom na podlagi določbe 1. odst. 437. čl. ZKP zavrglo obtožni predlog, vložen zoper obdolženega D.Š. zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 2. odst. 166. čl. KZ Republike Slovenije. Menilo je namreč, da glede na spremenjeno kazensko zakonodajo, po kateri je dejanje opredeliti kot kaznivo dejanje tatvine po 1. odst. 112. čl. KZ, kazenski pregon zaradi relativnega zastaranja ni več dopusten.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona pritožuje okrožni državni tožilec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožba okrožnega državnega tožilca je utemeljena.

Pritožnik ima prav, ko meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je ugotovilo, da je v konkretni kazenski zadevi nastopilo relativno zastaranje in da je s tem zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 3. tč. 372. čl. ZKP v vprašanju, ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je dne 20.1.1992 razpravljajoči sodnik, ki je imel takrat spis v delu, izdal odredbo za pribavo izpiska iz kazenske evidence. Nepravilna pa je ugotovitev, ko sodišče prve stopnje meni, da je bilo naslednje procesno dejanje za pregon storilca storjeno šele 3.4.1995, torej že po preteku triletnega relativnega zastaralnega roka. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je navedenega dne zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje sicer res izdal sklep, s katerim se je, glede na spremenjeno kazensko zakonodajo, Okrožno sodišče v ... izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v predmetni kazenski zadevi in spis odstopilo v nadaljnje delo okrajnemu sodišču. Ta sklep pa je bil izdan na podlagi predloga predsednika senata okrožnega sodišča z dne 19.1.1995. Tudi predlog predsednika senata za prenos stvarne pristojnosti na podlagi 36. čl. ZKP je šteti za procesno dejanje za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja v smislu 3. odst. 112. čl. KZ in tedaj kot tako tudi zastaranje pretrga. Glede na to, da je predsednik razpravljajočega senata ta predlog podal en dan pred nastopom relativnega zastaranja, tako, kakor je to razvidno iz list. št. 31 spisa, prizivno sodišče ugotavlja, da je bil tega dne triletni zastaralni rok pretrgan in da se je 19.1.1995 zastaranje začelo znova.

Glede na vse zgoraj navedeno je bilo tedaj pritožbi okrožnega državnega tožilca ugoditi in pobijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. odst. 402. čl. ZKP razveljaviti.