Jedro

V splošnih zavarovalnih pogojih je določeno, da zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje povzroči strokovno napako naklepno ali z veliko malomarnostjo. Ta določba ni v skladu z 944. členom OZ, ki izključuje odgovornost zavarovalnice pri nameri in prevari, ne pa tudi kadar je podana lažja oblika krivde - malomarnost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta prva toženka in druga toženka dolžni tožniku nerazdelno plačati 8.401,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2009 dalje do plačila, prva toženka pa še 933,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2009 dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo druge toženke zavrnilo in v izpodbijanem obsodilnem delu ter v odločbi o pravdnih stroških potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 374/2012 z dne 14. 2. 2013 dopustilo revizijo druge toženke glede pravnega vprašanja upoštevanja pogodbene izključitve obveznosti zavarovalnice pri obveznem zavarovanju po 6. členu Zakona o nepremičninskem posredovanju (v nadaljevanju ZNPosr), če je zavarovanec škodo povzročil naklepno oziroma iz velike malomarnosti, v razmerju do oškodovanca, ki je vložil direktno tožbo po 965. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

Navedbe revidentke

4. Druga tožena stranka v reviziji zoper pravnomočno sodbo uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Utemeljuje, zakaj je zmotno pravno stališče sodišč, da razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe, ne vpliva na razmerje med drugo toženko in oškodovancem. Poudari, da ZNPosr res določa obveznost sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti in minimalno zavarovalno vsoto, vendar pa ne določa krite in izključene nevarnosti, vrste kritnih škod, območja kritja ipd., kot je to določeno v npr. Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu. Nadalje pojasni, zakaj meni, da sta sodišči določbo 965. člena OZ razlagali preozko. Njuna razlaga bi za prakso pomenila, da pri odgovornostnih zavarovanjih sploh ni mogoče opredeliti predmeta kritja oziroma rizika, kar pa je bistvena sestavina pogodbe. Če se ne upošteva splošnih pogojev in dogovorjenih izključitev jamstva, je odgovornost zavarovalnice neomejena, kar pa je v nasprotju z namenom in bistvom zavarovalne pogodbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zoper revidentko v celoti zavrne, podrejeno pa sodbi sodišč druge (in prve) stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Po določbi 3. člena ZNPosr sme nepremičninska družba pričeti s posredovanjem v prometu z nepremičninami, če ima, med drugim, zavarovano odgovornost v skladu z določbami tega zakona. V 6. členu istega zakona pa je določeno, da mora nepremičninska družba pred začetkom opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami zavarovati in imeti ves čas opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami zavarovano odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije, za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 150.000,00 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma od 350.000,00 eurov za vse zavarovalne primere v posameznem letu.

9. Prva toženka je imela pri drugi toženki sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti nepremičninskega posrednika po polici št. 010303607, za sklenjeno pogodbo pa veljajo tudi Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti nepremičninskih posrednikov - Pok-odg-nep-08 in Posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti nepremičninskih posrednikov, po katerih škoda, do katere pride zaradi strokovne napake zavarovanca iz naklepa ali velike malomarnosti pri posredovanju pri nakupu oziroma prodaji nepremičnine, ni krita. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, kar je prestalo pritožbeni preizkus, da je prva toženka pri opravljanju svojega poklica opustila svojo obveznost in ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ki se od nepremičninskega posrednika zahteva v poslovnem prometu, torej skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zato je podana njena malomarnost v smislu 135. člena OZ. Jedro revizijskih navedb, zakaj odgovornost zavarovalnice do oškodovanca ni podana, je v tem, da je po 5. točki prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev v primeru ravnanja z veliko malomarnostjo odgovornost zavarovalnice do zavarovanca (prve toženke) izključena.

10. Zavarovanje poklicne odgovornosti predstavlja premoženjsko zavarovanje, ki je v konkretnem primeru bilo tudi obvezno(1). Njegov primarni pomen je varstvo zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki. Dodatna vloga pa se kaže tudi v zaščiti oškodovanca. Odgovornost, ki mora biti skladno s 6. členom ZNPosr zavarovana, je namreč odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije.

11. Zavarovanje pred odgovornostjo ureja OZ v sklopu zavarovalne pogodbe. V prvem odstavku 965. člena je določeno, da lahko pri zavarovanju pred odgovornostjo oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da ima oškodovanec od takrat, ko nastane zavarovalni primer, lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in nobena poznejša sprememba v pravicah zavarovanca nasproti zavarovalnici ne vpliva na njegovo pravico do odškodnine. Iz navedenega jasno izhaja, da je treba ločiti razmerje, ki izhaja iz sklenjene zavarovalne pogodbe in ima pogodbeni temelj, od razmerja med oškodovancem in zavarovalnico, pri kateri ima nekdo zavarovano svojo odgovornost, za kar zakon izrecno podeljuje oškodovancu lastno pravico in direktno tožbo. Tožnik ima kot oškodovanec položaj upravičenca v smislu 944. člena OZ, ki sicer ni stranka zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju poklicne odgovornosti, vendar v zavarovalno razmerje vstopi v trenutku nastanka zavarovalnega primera.

12. Najprej je treba ugotoviti, ali je zavarovalni primer nastal, in v nadaljevanju, ali niso podane okoliščine, ki odgovornost zavarovalnice izključujejo.

13. Uresničenje rizika predstavlja uresničenje nevarnosti in s tem nastanek nevarnostnega dogodka, ki pomeni že konkretno grožnjo zavarovančevemu premoženju. Ali bo nevarnostni dogodek predstavljal v smislu zavarovalne pogodbe zavarovalni primer, je odvisno od pogodbenih določil zavarovalne pogodbe, ki pa morajo odražati zakonsko določeno zahtevo po „zavarovanju odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije“ (6. člen ZNPosr). V skladu s 5. členom Splošnih pogojev se za zavarovalni primer šteje odškodninski zahtevek, ki ga naročnik storitve pisno uveljavlja proti zavarovancu in do zavarovalnice, oboje v času zavarovanja oziroma najkasneje v roku 30 dni po prenehanju zavarovanja, za strokovno napako, nastalo v času trajanja zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno. Ker je tožniku škoda nastala zaradi malomarnosti prve toženke pri njenem poklicnem udejstvovanju, je zaključiti, da je zavarovalni primer nastal. Oškodovanec ima tako po 965. členu OZ tedaj, ko nastane zavarovalni primer, lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in neposredni zahtevek do zavarovalnice za povrnitev škode in zavarovalnica ima zaradi varstva oškodovanca in doseganja namena obveznega zavarovanja zoper oškodovanca le omejene ugovore. Ker je bistvo zavarovalnega primera v negotovosti in neodvisnosti njegovega nastanka od volje strank, določilo 922. člena OZ, ki opredeljuje zavarovalni primer, dopolnjuje 944. člen OZ, po katerem zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro.

14. V Splošnih pogojih pa je določeno, da zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje povzroči strokovno napako naklepno ali z veliko malomarnostjo. Ta določba ni v skladu z 944. členom OZ, ki izključuje odgovornost zavarovalnice pri nameri in prevari(2), ne pa tudi kadar je podana lažja oblika krivde - malomarnost. 15. Ker okoliščine iz 944. člena OZ niso podane, 5. točka prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev pa nasprotuje namenu zakonsko predpisanega obveznega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije (6. člen ZNPosr), je pravnomočna odločitev v zvezi z drugo toženko materialnopravno pravilna in je Vrhovno sodišče njeno revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Marko Pavliha, Zavarovalno pravo, GV 2000, str: 212: Obvezno zavarovanje je zavarovanje, katerega zavarovalno razmerje nastane po prisili kakega predpisa, ki izključuje bodisi svobodo odločitve zavarovalnega kandidata ali celo njegovo odločitev samo, in sicer kako hitro nastane neko predpisano gospodarsko in pravno dejstvo.

Op. št. (2): Če nastane škodni dogodek, glede na katerega je bilo sklenjeno zavarovanje (922. člen OZ), v okoliščinah iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, pa tudi zoper oškodovanca. Glej sklep VS RS II Ips 145/2011 z dne 23. 6. 2011.