Jedro

Tožena stranka utemeljeno navaja, da je v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe uveljavljala več ugovorov, tudi nedoseganje namena zavarovanja. Tega je sicer opredeljevala različno (npr. neizvršljivosti, neprimernosti) in na večih mestih.

Če pogoj po prvem odstavku 273. člena ZIZ ni izpolnjen, bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi ugovoru. Tožena stranka utemeljeno navaja, da gre za materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 30. 7. 2024 zoper sklep o začasni odredbi z dne 5. 7. 2024 (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je verjetnost obstoja terjatve obrazložilo v izpodbijanem sklepu in se je v celoti sklicevalo na že podano obrazložitev. Tožnik je v zvezi z obstojem izpodbojnega razloga z verjetnostjo izkazal, da podatki v letnem poročilu ne predstavljajo pravega finančnega stanja tožene stranke, da posluje dobro, da se njeni prihodki iz leta v leto višajo ter da ni realna bilančna izguba 59.597,68 EUR, kot izhaja iz bilance stanja na 31. 12. 2023, temveč je posledica pretiranih stroškov najemnin. Tožnik je v predlogu izkazoval predpostavko, da je odredba potrebna, da se prepreči uporabo sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ki bi v primeru izvršitve neveljavnih sklepov skupščine nastala tožniku, ki je po oceni sodišča z verjetnostjo izkazana. Kot je že obrazložilo v izpodbijanem sklepu, je tožnik z verjetnostjo izkazal, da bi bil s predlagano dokapitalizacijo razvrednoten njegov poslovni delež v toženi stranki. Predlagano sredstvo zavarovanja je primerno sredstvo in predstavlja zadostno sredstvo za uresničitev namena začasne odredbe.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ter ″kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin″. V pritožbi navaja, da je na 30 straneh ugovora podala navedbe, s katerimi je uveljavljala ugovor neobstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe in neustreznosti ter ugovor pasivne legitimacije, ugovor neobstoja reverzibilnosti, ugovor neizvršljivosti začasne odredbe, ugovor glede obstoja terjatve in ugovor glede izpolnitve predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ. Sodišče ni dokazno presodilo in pretehtalo ugovornih navedb ter dokazov tožene stranke. O ugovoru tožene stranke, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo in posledično za izdajo začasne odredbe, ni odločalo in se o teh navedbah ni izjasnilo niti ni navedlo razlogov, zaradi katerih ni presojalo tega dejstva skladno z načelom kontradiktornosti in ob nižjem dokaznem standardu. Z vpisom skupščinskih sklepov v sodni register, katerih vpis je bil predlagan in izveden pred dnem izdaje začasne odredbe 5. 7. 2024, kot izhaja iz ugovora in sodnega registra, je tožnik izgubil pravico in interes, ki ga zasleduje z začasno odredbo, da se poslovodstvu tožene stranke prepove izvrševanje sklepov skupščine. Zato je vsebina začasne odredbe neprimerna in neustrezna, kot je tožena stranka izpostavila v ugovoru, vendar sodišče tega dela ugovora ni presojalo niti ne z dokaznim standardom verjetnosti. Sodišče ni omenilo ugovora tožene stranke, da z izpodbijano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, za takšno postopanje ni navedlo razlogov. Sodišče v sklepu kljub ugovornim trditvam in dokazom glede neprimernosti sredstva zavarovanja in nezmožnosti uresničitve namena ter glede denarne kazni le-te ni ugotavljalo niti z dokaznim standardom verjetnosti, pač pa se je v celoti sklicevalo na obrazložitev, kot jo je podalo v izpodbijanem sklepu, pri čemer ni pojasnilo razlogov za takšno postopanje.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da se je sodišče v okviru pojasnil o neutemeljenosti toženkinega ugovora pasivne legitimacije opredelilo do tega, da je podana aktivna legitimacija tožnika, kar pomeni, da je podan pravni interes tožnika za tožbo in za predlog za izdajo začasne odredbe. Ne držijo pritožbene navedbe, da naj bi tožnik z izvedbo vpisa skupščinskih sklepov v sodni register, ki je bil izveden pred dnem izdaje začasne odredbe, izgubil pravico in interes, ki ga zasleduje z začasno odredbo, to je, da se poslovodstvu tožene stranke prepove izvrševanje sklepom skupščine. Če navedbe tožene stranke držijo in je večinska družbenica vplačala nov vložek pred izdajo sklepa o začasni odredbi, bi morala tožena stranka, ko je bila seznanjena s sklepom, ravnati skladno s sklepom in umakniti predloge za vpis sprememb v sodni register, upoštevajoč, da je bilo povečanje osnovnega kapitala vpisano v sodni register šele 23. 7. 2024. S tem bi ravnala v skladu z začasno odredbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5.Tožena stranka utemeljeno navaja, da je v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe uveljavljala več ugovorov, tudi nedoseganje namena zavarovanja. Tega je sicer opredeljevala različno (npr. neizvršljivosti, neprimernosti) in na večih mestih. V pritožbi utemeljeno ponavlja vsebino ugovora: da je poslovodstvo tožene stranke že pred izdajo začasne odredbe 5. 7. 2024 izvršilo sporne skupščinske sklepe, kar naj bi izhajalo iz sodnega registra. Še natančneje: da sta bila v času izdaje sklepa o začasni odredbi 5. 7. 2024 že vložena oba predloga za vpis sprememb sodni register na podlagi izpodbijanih sklepov skupščine tožene stranke. Tožnik je v odgovoru na ugovor zatrjeval in ponavlja v odgovoru na pritožbo, da bi morala tožena stranka po tem, ko je bila seznanjena z izpodbijanim sklepom 5. 7. 2024, ravnati skladno s sklepom in umakniti predloge za vpis v sodni register, kolikor so bili vloženi, upoštevajoč, da je bilo povečanje osnovnega kapitala vpisano v sodni register šele 23. 7. 2024.

6. V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

7. Sodišče prve stopnje je glede tega ugovora zapisalo zgolj, da je predlagano sredstvo zavarovanja primerno in da predstavlja zadostno sredstvo za uresničitev namena začasne odredbe (14. točka obrazložitve sklepa). To ne zadošča za obrazloženo opredelitev sodišča o konkretnem ugovoru tožene stranke. Če pogoj po prvem odstavku 273. člena ZIZ ni izpolnjen, bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi ugovoru. Tožena stranka utemeljeno navaja, da gre za materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe.

8. Tudi glede ostalih pogojev za ohranitev izdane začasne odredbe, verjetnosti obstoja terjatve in nastanka težko nadomestljive škode, tožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni pretehtalo ugovornih navedb, temveč se je (pretežno) sklicevalo na že izdani sklep o začasni odredbi in obrazložitev v njem. Tudi to ne zadošča za obrazloženo opredelitev sodišča o konkretnih ugovorih, kajti ob izdaji začasne odredbe sodišče še ni bilo seznanjeno z vsebino ugovora tožene stranke in odgovora tožnika, pač pa zgolj z njegovim predlogom za izdajo začasne odredbe. Tožena stranka utemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po osmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo kršitve, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS (ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo relevantnih dejstev), ne more samo odpraviti ugotovljene kršitve. Ugodilo je pritožbi tožene stranke, razveljavilo sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365 člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe in se opredeli do vseh relevantnih trditev v njem.

10. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 273, 273/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.