Jedro

Zamudno sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, takšnih kršitev pa tožena stranka ne uveljavlja, zato je njena pritožba neutemeljena. Če je tožena stranka svojo obveznost že poravnala, lahko to uveljavlja v postopku izvršbe, v kolikor bi do nje prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženo stranko zavezalo, da tožeči stranki plača 114,85 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2011 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je vtoževani znesek 114,85 EUR tožeči stranki vrnila 5. 2. 2014, kar dokazuje s priloženim potrdilom o plačilu. Glede datuma plačila naj bi se dogovorila s tožečo stranko zato je presenečena nad tožbo, ki naj bi bila vložena po že izvršenem vračilu dolgovanega zneska. Prosi za ugodno rešitev pritožbe in oprostitev vseh stroškov tudi iz razloga, ker njena pokojnina z varstvenim dodatkom znaša le 450,00 EUR.

Tožeča stranka v pisnem odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe. Poudarja, da je bila tožba vložena 7. 1. 2014, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila, zato je bila 12. 3. 2014 izdana zamudna sodba. Navaja, da že plačanega glavničnega zneska ne bo izterjevala, od tožene stranke pa pričakuje še plačilo preostanka dolga v višini 22,15 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožničina navedba niti predloženo dokazilo o poravnani glavnični terjatvi pred izdajo izpodbijane zamudne sodbe, ne more biti upoštevno. Zamudne sodbe namreč glede na 2. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadalj. ZPP), ni mogoče izpodbijati zaradi morebitne zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logično, saj sodišče zamudno sodbo v skladu s 318. členom ZPP izda tedaj, če tožena stranka v odrejenem roku ne odgovori na tožbo in so hkrati izpolnjene vse ostale predpisane predpostavke iz istega člena zakona, kot v obravnavani zadevi.

Ker je zamudno sodbo mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, takšnih kršitev pa tožena stranka sploh ne uveljavlja, je morala njena pritožba ostati brezuspešna. Dejstvo, da je glavnična obveznost v višini 114,85 EUR že poravnana, ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Izvršeno obveznost bi bilo mogoče kvečjemu uveljavljati v postopku izvršbe, v kolikor bi do nje sploh prišlo. Vendar pa tožeča stranka v pisnem odgovoru na pritožbo izjavlja, da poravnane glavnične terjatve ne bo ponovno izterjevala. Pomeni, da tožena stranka iz tega naslova do tožeče stranke ne bo imela obveznosti, razen plačila dosojene akcesorne denarne dajatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti v višini 22,51 EUR, kot navaja tožeča stranka v odgovoru na pritožbo.

Ker je izpodbijana ugoditvena zamudna sodba izdana ob pravilno uporabljenem procesnem in materialnem pravu, je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. čl. ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.