SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mateja Žajdele, Ljubljana, na seji 9. oktobra 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Proračuna Republike Slovenije za leto 2007 (Uradni list RS, št. 116/05 in 126/06) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeni akt. Zatrjuje njegovo neskladje z 2. in s 34. členom Ustave. Trdi, da izpodbijani akt leta 2007 ni zagotovil potrebnega obsega sredstev za financiranje izvajanja programa "financiranja stroškov storitev podjetniškega svetovanja in usposabljanja". Do teh sredstev naj bi bil v zvezi s svojo samozaposlitvijo leta 2006 upravičen na podlagi Pogodbe o vključitvi v program vavčarskega svetovanja z dne 20. 6. 2006, ki jo je z njim v imenu in za račun Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (kot nosilke izvajanja navedenega programa) sklenil Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana, d. o. o., Ljubljana. Svoj pravni interes utemeljuje s predložitvijo navedene pogodbe. Ustavnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega akta.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku istega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl.– v nadaljevanju ZJF) v 1. točki prvega odstavka 3. člena opredeljuje proračun kot akt države oziroma občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za koledarsko leto. Proračun Republike Slovenije, ki ga sprejme Državni zbor po posebnem, predpisanem postopku, je tako letni načrt vseh prihodkov in odhodkov države za koledarsko leto. Iz 5. in 6. točke prvega odstavka 3. člena ZJF izhaja, da so neposredni uporabniki državnega proračuna državni organi in organizacije, posredni uporabniki pa javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država. Pri pripravi letnega proračuna se upoštevajo predloženi finančni načrti posameznih neposrednih proračunskih uporabnikov, v katerih morajo opredeliti cilje, strategije in programe na posameznem področju ter zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije in programi (drugi odstavek 16. člena ZJF). Točka 7 prvega odstavka 3. člena ZJF opredeljuje fizične in pravne osebe le kot prejemnike proračunskih sredstev, ki na podlagi pogodbe, sklenjene z neposrednim uporabnikom, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo proračunska sredstva.

4.Državni proračun določa finančne okvire za delovanje proračunskih uporabnikov, tako neposrednih kot tudi posrednih. Zagotavlja jim finančno podlago za izvrševanje javnih nalog. Pri določanju predloga kvote neposrednemu uporabniku minister, pristojen za finance, upošteva v letnem finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovljena sredstva, prevzete obveznosti neposrednega uporabnika in predlog kvot, ki jih je pripravil neposredni uporabnik, ter likvidnostne možnosti proračuna (prvi in drugi odstavek 36. člena ZJF). Glede na predmet urejanja državni proračun neposredno vpliva predvsem na delovanje proračunskih uporabnikov, zlasti organov izvršilne veje oblasti. Na pravna razmerja med temi organi in neoblastnimi subjekti (pravnimi in fizičnimi osebami kot prejemniki proračunskih sredstev) pa proračun neposredno ne vpliva, saj ne določa, spreminja oziroma odpravlja pravic ali obveznosti neoblastnih subjektov.

5.Pravni temelj proračunskih izdatkov izhaja iz 7. člena ZJF, ki določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi. Obveznosti državljanov in drugih oseb na finančnem področju kakor tudi njihove pravice, ki imajo finančno naravo (npr. socialnovarstvene, odškodninske itd.), so tako določene z zakoni, njihovo uveljavljanje pa je neodvisno od proračunskih predpostavk. Pravice do socialnovarstvenih dajatev ali dajatev iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, odškodninske zahtevke do države in druge pravice, ki imajo podlago v zakonu, uveljavljajo pravni subjekti pri upravnih organih in sodiščih neposredno na podlagi zakona. Organi, ki odločajo o teh pravicah, pa vsebinske podlage za svoje odločitve ne morejo iskati v proračunu (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-40/96 z dne 3. 4. 1997, Uradni list RS. št. 24/97 in OdlUS VI, 46).

6.Ker torej državni proračun ne določa pravic in obveznosti državljanov in drugih pravnih oseb in ker so njihove pravice, ki se nanašajo na možnost črpanja sredstev državnega proračuna opredeljene z zakoni, se pri njihovem uveljavljanju posameznik ne more sklicevati na proračunske predpostavke. Zato izpodbijani akt ne posega neposredno v pravni položaj posameznikov, ki v razmerju do državnega proračuna nastopajo le v vlogi prejemnikov proračunskih sredstev. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, ne da bi se spuščalo v presojo obstoja drugih procesnih predpostavk.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik