Jedro

Če pisna obdolžitev in vabilo na zagovor delavcu nista vročeni v skladu s pravili ZPP (npr. s 144. členom ZPP), se šteje, da vročitev ni bila opravljena. Opustitev vročitve pisne obdolžitve in vabilo na zagovor predstavlja kršitev, zaradi katere je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Tudi v primeru, da bi delodajalec delavcu pravilno vročil vabilo na zagovor, se šteje, da delavcu zagovor ni bil omogočen, saj le en dan delavcu ne omogoča ustrezne priprave na obrambo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I/1. in 2. točki in II. točki spremeni tako, da se glasi: "1. Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29.5.2003 nezakonita.

2. Tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, zaradi česar ga je ta dolžna pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v zavarovanje in plačati vse predpisane davke in prispevke ter mu izplačati pripadajočo plačo, kot če bi delal, v 8 dneh pod izvršbo." Tožena stranka je dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 49.500,00 SIT in jih plačati na račun brezplačne pravne pomoči.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v tč. 2 spremenilo tako, da tožniku preneha delovno razmerje pri toženi stranki z dnem vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (točka I/1 izreka sodbe). Ugotovilo je, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 10.6.2003 (točka I/2 izreka sodbe). Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati nadomestilo plače za čas od 29.5.2003 do 10.6.2003 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.6.2003 do plačila in zanj obračunati in plačati davke in prispevke od nadomestila plače, ter mu za obdobje od 29.5.2003 do 10.6.2003 vpisati kot delovno dobo v delovno knjižico, vse v 8 dneh pod izvršbo (točka I/3 izreka sodbe). Višji zahtevek je zavrnilo (točka II izreka sodbe). Odločilo je, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka do 4.7.2003, stroški od 4.7.2003 pa bodo izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (točka III izreka sodbe).

Zoper sodbo pod točko I/1. in 2. ter točko II se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. list RS št. 26/99 - 2/2004). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in spremeni tako, da zahtevku tožnika v celoti ugodi. Navaja, da je napačna ocena sodišča, da je bila tožniku vročitev vabila na zagovor in obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izvedena pravilno in da mu je tožena stranka v skladu s drugim odstavkom 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. list RS št. 42/2002) omogočila zagovor. Iz razlogov sodbe ni razvidno, ali je bilo vročanje opravljeno v skladu s 144. členom ZPP. Tožena stranka tožniku ni vročala pisanj na njegovem delovnem mestu, temveč v drugih prostorih tožene stranke, po zaključku delovnika. Ker naj bi tožnik odklonil sprejem vabila in obdolžitve, bi moral direktor pisanje pustiti na delovnem mestu, na vročilnici pa napisati dan, uro in razlog odklonitve. Ker tožniku vabilo in pisna obdolžitev nista bila pravilno vročena po določbah ZPP, je tožnik naslednjega dne utemeljeno zavrnil, da se opravi zagovor. Zato je zaključek sodišča, da je bil tožniku omogočen zagovor, napačen. Tudi v primeru, da se šteje vročitev za pravilno, tožniku ni bila omogočena priprava na zagovor, ki je bil razpisan za naslednji dan, kaj šele, da bi angažiral odvetnika za zastopanje. Navaja, da tožena stranka tudi ni dokazala, da je neupravičeno izostal z dela oziroma neupravičeno koristil letni dopust. Sodišče je nekritično ocenilo izjavo direktorja tožene stranke ter prič ter vsebino listinskih dokazov. Ni bilo razloga, da direktor pošilja tožniku telegram, če mu je odobril le 5 dni letnega dopusta in ne 14, kot to trdi tožnik. Direktor je od tožnikove žene izvedel, da ga ni doma, ker se nahaja v tujini in da telegrama ne bo mogel dobiti. Tožena stranka se sklicuje na povečan obseg naročil, iz listin pa izhaja, da so bila naročila posredovana po 28.4.2003, torej, ko je bil tožnik že na dopustu, kar kaže na to, da v času, ko je šel na dopust, še niso obstajala. Ko se je vrnil z dopusta, tožena stranka ni ukrenila ničesar, ukrepati je začela šele, ko ga ni bilo na delo v soboto 24.5.2003. Pri toženi stranki se dela 3 sobote v mesecu. V primeru, da je šlo za nadurno delo, le-to ni bilo odrejeno s pisno odločbo. Tožena stranka bi morala dokazati, da je tožniku v skladu z veljavno zakonodajo naložila delo v soboto, sodišče pa bi moralo pri odločitvi upoštevati ali je s tem, da ni prišel na delo, kršil pogodbene in zakonske obveznosti. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena ZPP. Tožena stranka je tožniku dne 29.5.2003 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 110. in 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. list RS št. 42/2002) zaradi hude kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik najmanj iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, zato mu je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je bila vročitev vabila na zagovor in pisne obdolžitve pravilna ter da mu je tožena stranka omogočila zagovor. Ker je bila tožniku izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 10.6.2003, tožena stranka pa mu je odpovedala pogodbo pred vročitvijo odpovedi, je ugotovilo, da mu je delovno razmerje prenehalo 10.6.2003, tožena stranka pa mu je dolžna za čas od 29.5. do 10.6.2003 izplačati nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter davke in prispevke od nadomestila, ter vpisati za sporno obdobje delovno dobo v delovno knjižico. Po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena ZDR, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma, če delavec to izrecno odkloni, ali če se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR). V skladu s 177. členom ZDR mora delodajalec v disciplinskem postopku delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Pisno obdolžitev mora delodajalec delavcu vročiti na način, kot ga določa 180. člen ZDR, in sicer po pravilih pravdnega postopka, razen če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je dne 28.5.2003 poskušala tožniku vročiti vabilo na zagovor za dne 29.5.2003, skupaj z obdolžitvijo. Tožnik je odklonil prejem vabila, direktor tožene stranke pa je na vabilu pripisal, da tožnik izjavi, da je ura 14.20 in da ne bo podpisal, podpisani sta tudi dve priči. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da pisna obdolžitev in vabilo na zagovor tožniku nista bili vročeni v skladu s pravili ZPP. Kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno brez zakonitega razloga noče sprejeti, ga vročevalec pusti v prostorih, kjer ta oseba dela. Na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustila pisanje; v tem primeru se šteje, da je vročitev opravljena (144. člen ZPP). Ker tožena stranka ni postopala po navedenem določilu, vročitev ni bila opravljena, zato je tožnik naslednji dan, ko je bil pozvan k direktorju, upravičeno odklonil, da se opravi zagovor.

Opustitev vročitve pisne obdolžitve ter zagovora predstavlja kršitev, zaradi katere je odpoved pogodbe nezakonita. Pravica do zagovora je določena tudi v Konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki v 7. členu določa, da delovno razmerje delavcu ne preneha zaradi razlogov v zvezi z obnašanjem delavca ali z njegovim delom, preden mu je omogočeno, da se zagovarja zaradi takšnih trditev, razen če od delodajalca z razlogom ni pričakovati, da mu to omogoči. Tudi v primeru, da bi tožena stranka tožniku pravilno vročila vabilo na zagovor, ki je bil določen že za naslednji dan po seznanitvi z razlogi, je očitno, da tožniku zagovor ne bi bil omogočen, saj le en dan delavcu ne omogoča ustrezne priprave na obrambo. Ker 2. odstavek 83. člena ZDR uzakonja pravico do zagovora v postopku pred odpovedjo in ker je v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika prišlo do kršitve navedene določbe, to pomeni takšno kršitev, zaradi katere je odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca nezakonita. Glede na ugotovljene kršitve postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pritožbeno sodišče ni obravnavalo drugih pritožbenih ugovorov v zvezi z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zahtevku tožnika na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29.5.2003 v celoti ugodilo.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka na račun brezplačne pravne pomoči. Tožnik je priglasil stroške v višini 375 odvetniških točk za sestavo pritožbe in 50 odvetniških točk za poročilo stranki. Sodišče je tožniku priznalo 375 točk za sestavo pritožbe, kar ob vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT ob odločanju pritožbenega sodišča in 20 % DDV, znaša 49.500,00 SIT.