Jedro

Ker je na podlagi mnenja sodne izvedenke ugotovljeno, da je pri tožnici - zavarovanki podana 40 % telesna okvara, ki je izključna posledica poškodbe pri delu (poškodba s kropom, zaradi katere so nastale pozne posledice opekline - okvare venske cirkulacije in kronične razjede z vnetji), je zavarovanka upravičena do invalidnine po 153. členu ZPIZ-92.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se III. točka izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se mesečni zneski invalidnin od 1.2.1998 do vključno 31.12.1998 v višini 6.263,55 SIT zvišajo na 6.276,07 SIT, v ostalem pa se pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da se kot vzrok ugotovljene 40 % telesne okvare ugotovi poškodba pri delu z dne 9.11.1961, priznalo pravico do invalidnine od 30.10.1997 dalje v mesečnih zneskih razvidnih iz III. točke izreka sodbe ter hkrati kot nezakoniti razveljavilo zavrnilni odločbi tožene stranke pod opr. št. P-398.921 z dne 24.9.1998 in 26.2.1998, toženi stranki pa naložilo, da je dolžna tožniku izplačati s sodbo priznane zneske invalidnine v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe.   Zoper navedeno sodbo je vložil pritožbo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije iz razloga zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da odločitev sodišča ni pravilna, kajti pri tožniku ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da je 40 % telesna okvara nastala zaradi posledic poškodbe pri delu z dne 9.11.1961. Invalidska komisija druge stopnje je kot edino trajno bolezensko stanje ugotovila motnje krvnega pretoka spodnjih okončin, kar ustreza 40 % telesni okvari zaradi posledic bolezni, sodišče pa je sodbo v celoti oprlo na izvedensko mnenje specialista kirurga in plastika, na podlagi katerega so kronične razjede z vnetji izključno posledica poškodbe pri delu z dne 9.11.1961. Izvedensko mnenje po mnenju pritožnika ni podkrepljeno z dodatno objektivno medicinsko dokumentacijo in je strokovno neutemeljeno. Potreben je klinični pregled zavarovanca pri specialistu angiologu in ultrazvočna diagnostika venskega sistema spodnjih okončin. Na koncu pritožnik opozarja, da je v III. točki izreka sodbe prišlo tudi do napake v znesku invalidnine, ki po Sklepu Upravnega odbora Zavoda o zneskih invalidnin za telesno okvaro od 1.2.1998 dalje znaša 6.276,07 SIT na mesec. Sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo odpravi kot nezakonito.   Pritožba je delno utemeljena.   Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo vsa odločilna dejstva, pomembna za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega zdravstvenega stanja oziroma vzroka ugotovljene 40 % telesne okvare in pravilno uporabilo materialno pravo. Uveljavljena pritožbena razloga s tem v zvezi nista podana, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, na katera pritožbeno sodišče po 2. odstavku 365. člena v zvezi z 2. odstavkom 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti. V predmetni zadevi je med strankama sporen vzrok telesne okvare. Pravna podlaga za presojo sporne zadeve je 153. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami; v nadaljevanju ZPIZ), ki določa, da pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na pokojninsko dobo ter da pridobi zavarovanec pravico do invalidnine ne glede na to, ali uživa tudi kakšno drugo pravico po tem zakonu. Po 1. odstavku 30. člena citiranega ZPIZ pa se za poškodbo pri delu šteje poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Bistvenega pomena za razsojo sporne zadeve je torej odgovor na vprašanje ali je vzrok že ugotovljene 40 % telesne okvare poškodba pri delu ali bolezen. Sodišče prve stopnje je z izvedenskim mnenjem dr. med. J. P., specialistke splošne in plastične kirurgije z dne 21.4.1999, prepričljivo razčistilo, da je poškodba s kropom na delovnem mestu dne 9.11.1961 desne goleni, gležnja in stopala povzročila hudo okvaro kožnega pokrova stopala in goleni ter močno poškodovala prekrvavitev kože, zlasti povrhnjega pretoka, poškodovani so bili tudi povrhnji kožni živci. Posledice opekline so bile zgodnje - dolgotrajno celjenje z okužbo ter pozne - venske razjede z okužbami. Vzrok 40 % telesne okvare je zato po mnenju izvedenke izključno opeklina in pozne posledice opekline (okvare venske cirkulacije in kronične razjede z vnetji). Vse težave so po njenem mnenju izključno posledica opekline zadobljene v nesreči pri delu z dne 9.11.1961. V mnenju izvedenke, ki mu v celoti sledi tudi pritožbeno sodišče, je imelo sodišče prve stopnje dovolj prepričljivo strokovno medicinsko podlago za ugoditev tožbenemu zahtevku. Izvedensko mnenje je strokovno medicinsko dovolj objektivizirano in podrobno obrazloženo, zato pritožbene navedbe in predlogi po dodatnem diagnosticiranju niso utemeljeni. Res je sicer mnenje podano na podlagi iste medicinske dokumentacije kot v predsodnem postopku, vendar tudi na podlagi neposrednega osebnega pregleda tožnika. Bistveno za opredelitev vzroka telesne okvare je prepričljiva ugotovitev izvedenke, da bi v primeru okvare venskega ožilja kot posledice bolezni bili sigurno prizadeti obe nogi, ne pa le poškodovana desna noga. Tako tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni dvoma, da je vzrok telesne okvare pri tožeči stranki izključno posledica nesreče pri delu, zato pritožba v tej smeri ni utemeljena. Utemeljena pa je pritožba glede višine dosojene invalidnine v mesečnem znesku 6.263,55 SIT od 1.2.1998 dalje do vključno 31.12.1998. Po Sklepu Upravnega odbora Zavoda o zneskih invalidnin za telesno okvaro (Ur. l. RS, št. 23/98) znaša invalidnina od navedenega datuma dalje 6.276,07 SIT, kot pravilno opozarja pritožba. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je bilo zato potrebno v tem delu pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 373. členom ZPP v tem obsegu spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka. V skladu z obrazloženim je sodišče druge stopnje odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.