Jedro

Za zakonitost izredne odpovedi ne zadostuje, da je podan le zakonski razlog za izredno odpoved PZ po 111. členu ZDR, ampak mora biti izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izreka odpovednega roka. Te okoliščine in interese je potrebno presojati glede na naravo, težo in posledice kršitve ter upoštevajoč, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja in zaupanje strank ipd.

Če sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ne izvaja dokaznega postopka o obstoju teh okoliščin in le na podlagi tožnikove kršitve zaključi, da so navedene okoliščine izkazane, tak zaključek sodišča nima dejanske podlage.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 14.3.2005 ter zahtevek, da ga je tožena stranka dolžna z dnem 16.3.2005 vrniti na delo, ga prijaviti v socialno zavarovanje po osnovi IV. tarifnega razreda Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije in s tem dnem vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter mu povrniti pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razsoje na prvi stopnji do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo. Odločilo je, da tožena stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi ter da odloči o stroških postopka na prvi stopnji in o pritožbenih stroških. Z odločitvijo sodišča prve stopnje se ne strinja.

Navaja, da ni zanikal, da je bil v Mariboru s polbratom, ker ga je izvenzakonska partnerica poklicala, da naj pride ponjo in jo odpelje domov. Na boljšem trgu, kjer je partnerica prodajala CD plošče, se je zadržal le kratek čas, ni pa plošč prodajal. Pomagal ji je le pospraviti, nato so odšli domov. Ni mu omogoče očitati, da je v času bolniškega staleža opravljal pridobitno delo, saj iz pričevanja prič tega ni mogoče zaključiti. Strinja se, da ni v celoti ravnal v skladu z odločbo ZZZS z dne

16.2.2005, kjer mu je bilo dopuščeno gibanje v kraju prebivališča, ni pa bil zavezan biti doma, saj narava njegove bolezni ni bila taka. Šlo je le za formalno kršitev odločbe imenovanega zdravnika, odsotnost pa ni imela zanj škodljivih posledic. Navaja, da za izredno odpoved ni dovolj zgolj dejstvo kršitve, le-te morajo biti storjene naklepoma, ali iz hude malomarnosti, nastati mora škoda, ali obstajati verjetnost nastanka škode. Zato, ker je šel s polbratom v Maribor po partnerico ni kvalificiranih okoliščin, da ne bi bilo mogoče delovno razmerje s tožnikom nadaljevati, saj ni bilo niti dokazano, da je že kdaj prej zlorabil bolniški stalež oziroma ga nadaljevati do izteka odpovednega roka. Sodišče opira svoje stališče na izrecno prepoved odstranitve z doma po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navaja, da je dokazno breme na toženi stranki. Prepričan je, da tožena stranka utemeljenega razloga izredne odpovedi ni uspela dokazati. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik v času, ko je bil v bolniškem staležu, odpotoval iz kraja bivanja in s tem zavestno kršil navodila lečečega zdravnika in določbo o ravnanju v času bolniškega staleža, saj se ne bi smel nahajati na boljšem trgu v Mariboru. Poleg tega je na boljšem trgu prodajal CD plošče, kar je nedvomno opravljanje pridobitnega dela, zato je zaključilo, da je podan odpovedni razlog iz 6. alinee 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS št. 42/2002). Po navedeni določbi se delavcu izredno odpove pogodba o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, ali če v tem času opravlja pridobitno delo, ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Po določbi 3. odstavka 81. člena ZDR/02 lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Delodajalec mora dokazati, da obstaja utemeljen razlog, ki upravičuje izredno odpoved (2. odstavek 82. člena ZDR/02). Razlogi za izredno odpoved so našteti v 1. odstavku 111. člena in 1. odstavku 110. člena ZDR/02. Navedena zakonska ureditev je v skladu z določbo 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, po kateri delovno razmerje delavcu ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca. Obstoj utemeljenega (resnega) razloga je bistven pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dokazati pa ga mora delodajalec (točka a, 2. odstavka 9. člena Konvencije).

ZDR/02 v 6. alinei 1. odstavka 111. člena izrecno določa kot odpovedni razlog to, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe v tem času opravlja pridobitno delo.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik dne 27.2.2005, ko je bil začasno nezmožen za delo, opravljal pridobitno delo. Iz izvedenega dokaznega postopka ni mogoč zaključek, da je tožnik na boljšem trgu v Mariboru prodajal CD plošče. Iz izpovedi prič M. B., Z. K. in A. B. ne izhaja, da so tožnika videle, da bi plošče prodajal, to so sklepale le iz načina njegovega obnašanja. Dejstvo, da se je tožnik nahajal pri stojnici, kjer je plošče prodajala njegova partnerica, ne zadostuje za zaključek, da je opravljal pridobitno delo.

Tožnik pa ni zanikal, da je kršil navodila imenovanega zdravnika, ker je odšel s kraja prebivališča in tudi ni zanikal, da je odšel v Maribor, vendar ne z namenom, da bi prodajal plošče, temveč, da gre po svojo partnerico.

Po odločbi ZZZS z dne 16.2.2005 je bilo tožniku dovoljeno gibanje le v kraju prebivališča (ni pa mu bilo odrejeno, da mora biti doma). S tem, da je v času bolniškega staleža zapustil kraj bivališča in odšel v Maribor, je kršil svojo obveznost, saj ni spoštoval navodila pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije. Zato je podan razlog iz 6. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR/02. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj, ki je naveden v 1. odstavku 110. člena ZDR/02. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita le, če je dokazano, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Bistvene za ugotovitev te okoliščine so "vse okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank". Te okoliščine je potrebno ugotavljati in presojati glede na naravo, težo in posledice kršitve, kakor tudi kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja in podobno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni izvajalo dokazov o obstoju teh okoliščin in da ugotovitev v obrazložitvi sodbe, "da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja", nima dejanske podlage.

Sodišče prve stopnje je le na podlagi značaja tožnikove kršitve prišlo do sklepa, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, kar je ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju preuranjeno. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter jo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku predvsem ugotavljati dejstva, ki bodo potrdila ali zanikala obstoj navedenih pogojev (iz 82., 110. in 111. člena ZDR/90) za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni pomembno le dejanje samo, temveč tudi njegov pomen in posledice za delodajalca, ob upoštevanju dosedanjega tožnikovega dela in obnašanja v najširšem smislu. Za nadaljevanje razmerja je predvsem pomembno, kako sta stranki sami dojeli in ravnali v zvezi s kršitvijo, predvsem pa, kako gledata na možnost nadaljevanja delovnega razmerja. Zato bo potrebno o tej okoliščini stranki podrobneje zaslišati.

Glede na določbo 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) pritožbeno sodišče zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka izpodbijane sodbe (s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku), ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravnavo v celoti ponoviti, na pritožbeni obravnavi izvesti vse oziroma ključne dokaze in povsem na novo v celoti ugotavljati odločilna dejstva.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima sodba sodišča prve stopnje take pomanjkljivosti, da jih z obravnavo pred pritožbenim sodiščem ni mogoče popraviti. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni izvajalo dokaznega postopka v pravi smeri in zato tudi ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, ki bi jih ocenilo. Namen določbe ZDSS-1 v 30. členu je v tem, da se postopki pred sodiščem po nepotrebnem ne podaljšujejo in da se hkrati tudi ne posega v pravico stranke do pritožbe, kar pomeni, da je to določbo smiselno uporabiti le v primeru, če je treba ponoviti ali na novo izvesti le manjše število dokazov oziroma sanirati procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.

V spornem primeru sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v zvezi z zmožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja sploh ni ugotavljalo, kar pomeni, da bi se šele na pritožbeni obravnavi začeli izvajati dokazi o tem dejstvu. Tega pa ni več mogoče šteti za popravo nepravilnosti v smislu določbe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1. Zaradi navedenega je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo v ponovnem postopku o zahtevku ponovno odločilo.