Jedro

Zavarovanje s predhodno odredbo je v primeru že razglašene izvršljivosti avtomatično dovoljeno na podlagi drugega odstavka 47. člena Uredbe Bruselj I. Uporaba določb nacionalnega prava, ki dodatno omejujejo izdajo ukrepov zavarovanja (v našem primeru določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ), je v tem primeru izključena. Sodišče s sklepom o zavarovanju dejansko odloči le o tem, katera sredstva zavarovanja so v konkretnem primeru dovoljena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo predhodne odredbe.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče odločitev napačno oprlo na določbe ZIZ (257. člen), saj bi o predlagani predhodni odredbi moralo odločati le na podlagi 47. člena Uredbe (ES) št. 44/2001. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je v predlogu za izdajo predhodne odredbe navedel, da predlaga zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi drugega odstavka 47. člena Uredbe Sveta (ES), št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju BU I). Navedel je, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom I R 304/2013 ugodilo predlogu upnika in priznalo Plačilnemu nalogu Civilnega in kazenskega sodišča v Bassanu del Grappa opr. št. 1159/12 z dne 03. 02. 2012, pravno veljavnost in ga razglasilo za izvršljivega v Republiki Sloveniji. Navedel je, da odločba še ni pravnomočna.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za zavarovanje zavrnilo, odločitev pa oprlo na določbi prvega in drugega odstavka 47. člena BU I, ker se je postavilo na materialno pravno stališče, da mora tudi v primeru po drugem odstavku 47. člena BU I upnik za dosego zavarovanja izpolnjevati pogoje po pravu zaprošene države članice. Iz tega razloga je v nadaljevanju uporabilo določbo prvega odstavka 257. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da upnik ni zatrjeval nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

6. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Po določbi prvega odstavka 47. člena BU I ima vlagatelj zahteve za priznanje in razglasitev izvršljivosti vedno možnost uveljavljati začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja po pravu zaprošene države članice, ne da bi bilo za to treba razglasiti izvršljivost sodne odločbe v skladu s 41. členom BU I. Po določbi drugega odstavka 47. člena BU I razglasitev izvršljivosti vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja.

7. V tej zadevi je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I R 304/2013 že priznana pravna veljavnost in izvršljivost Plačilnega naloga Civilnega in kazenskega sodišča v Bassanu del Grappa, opr. št. 1159/12 z dne 03. 02. 2012, zato pravno podlago za odločanje o predlagani predhodni odredbi predstavlja drugi in ne prvi odstavek 47. člena BU I. Zavarovanje s predhodno odredbo je v primeru že razglašene izvršljivosti avtomatično dovoljeno na podlagi drugega odstavka 47. člena BU I. Uporaba določb nacionalnega prava, ki dodatno omejujejo izdajo ukrepov zavarovanja – v našem primeru določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ, po kateri sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo, če upnik za verjetno izkaže nevarnost, da bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali znatno otežena –, je v tem primeru izključena (1). Sodišče s sklepom o zavarovanju dejansko odloči le o tem, katera sredstva zavarovanja so v konkretnem primeru dovoljena (2).

8. Višje sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj ponovno odloči o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, upoštevajoč zgoraj navedene razloge.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Primerjaj sodbo Sodišča ES z dne 3. 10.1985 v zadevi 119/84, Capelloni and Aquilini v. Pelkmans.

(2) Primerjaj Andrej Ekart, Vesna Rijavec, Čezmejna izvršba v EU, GV Založba, Ljubljana 2010, stan 124.