Jedro

Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.

Izrek

Pritožba zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi. Pritožba zoper drugi in tretji odstavek izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.09.2000 za izvršitelja določilo M. T. iz Kranja (prvi odstavek izreka). V drugem odstavku izreka je odločilo o prenakazilu predujma z računa sodišča na račun izvršitelja, v tretjem pa je upniku naložilo, da v osmih dneh založi še 40.000,00 SIT predujma. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. V pritožbi je opisala razloge zaradi katerih dolga ne more vrniti in sodišče prosila, da pritožbo upošteva, saj bo denar vrnila, ko dobi službo. Pritožba dolžnice zoper prvi odstavek izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena. Svojo odločitev, da se za izvršitelja določi M. T. iz Kranja je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 289. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V navedeni določbi so opredeljeni pogoji, ki jih mora pri določitvi izvršitelja v konkretni zadevi upoštevati sodišče prve stopnje. Dolžnica v pritožbi ni navedla razlogov zaradi katerih nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da se za izvršitelja določi M. T. iz Kranja. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v tem delu preizkusilo glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere, poleg pravilne uporabe materialnega prava, pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo dolžnice zoper prvi odstavek izpodbijanega sklepa zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo na podlagi določbe 2. točke 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožba dolžnice zoper drugi in tretji odstavek izpodbijanega sklepa pa ni dovoljena. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oz. pravni interes (3. odst. 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica za pritožbo zoper drugi in tretji odstavek izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanjo ni neugoden. V drugem odstavku izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odredilo le prenakazilo že vplačanega predujma, v tretjem odstavku pa je plačilo predujma v znesku 40.000,00 SIT naložilo upniku in ne dolžnici. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice zoper drugi in tretji odstavek izreka izpodbijanega sklepa kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).