U-I-140/00

5. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alojzija Mullnerja iz Hrušice na seji dne 5. decembra 2002 sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/94, 28/81, 38/86 in 2/87 ter Uradni list RS, št. 5/91, 7/91, 13/93 in 29/95) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 75/97) in Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik zatrjuje, da ima v postopkih za izdajo osebnih dokumentov, potrdil in drugih upravnih aktov probleme s pravilnim izpisom svojega osebnega imena Mullner, odkar upravni organi uporabljajo računalnike. Odtlej da se njegovo ime v uradnih evidencah, dokumentih in zbirkah osebnih podatkov pojavlja zapisano kot Mullner, Millner ali Muellner, ali pa prejema izpise oz. potrdila, na katerih je preglas na črki u njegovega osebnega imena dodan ročno ali s pisalnim strojem. Pojasnjujejo mu, da se drugače ne da, razlago pa pobudnik zavrača. Sodišču predloži osem dokumentov, ki so jih izdali upravni organi in na katerih je njegovo osebno ime zapisano na enega od omenjenih napačnih oziroma pomanjkljivih načinov; zatrjuje da je takih primerov še več.

2.Pobudnik navede, da je od pristojnega ministrstva zahteval pravilni izpis svojega imena na potrdilu o državljanstvu, hkrati pa odločbo o utemeljenosti te zahteve. Ker te ni dobil, je sprožil upravni spor, a je bila tožba zavržena.

3.Po pobudnikovem mnenju gre za kršenje njegovih osebnostnih pravic, s tem pa upravičuje svoj pravni interes za vložitev pobude.

4.Posebej pozvan pobudnik pošlje sodišču kopijo svoje osebne izkaznice in potnega lista in pri tem sam ugotavlja, da na njima očitane napake ni.

5.Vsem trem izpodbijanim zakonom očita pobudnik neskladje z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), s 35. členom Ustave, ki zagotavlja med drugim nedotakljivost osebnostnih pravic, in z 62. členom Ustave, ki daje tudi pravico, da vsakdo uporablja svojo pisavo.

6.Neskladnost omenjenih zakonov pa vidi pobudnik v tem, da "ne določajo vpisovanja osebnih imen slovenskih državljanov slovenske narodnosti v pisavi in obliki, ki jih slovenski jezik pozna in so v rabi na njenem ozemlju". Tako neskladje naj Ustavno sodišče z odločbo ugotovi in naloži zakonodajalcu, da ga odpravi.

7.Podrejeno pobudnik predlaga ugotovitev neskladja teh zakonov z Ustavo, "kolikor se jih uporablja tako, da ni zagotovljena enakost izpisovanja osebnih imen vsem državljanom Republike Slovenije, katerih imena vsebujejo znake, ki niso del slovenske abecede, enako".

8.Nazadnje pobudnik pošlje sodišču dopis Ministrstva za notranje zadeve (z dne 7. 5. 2002), v katerem je med drugim zapisano: "Podatki so v Centralnem registru prebivalstva zapisani v taki obliki, kot so bili izpisani na popisnicah" - popravek tega izpisa je pobudnik zahteval - in "zaradi tehnične opreme, kakršna je na voljo sedaj, pa vašega priimka žal ne moremo pravilno izpisati".

B.

9.Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk) in Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (ZPLD) sta vsebinsko osredotočena na javno listino, s katero državljan dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo, oziroma na javno listino, ki mu služi za prehod državne meje. Ker se je v postopku za preizkus pobude pokazalo, da na obeh pobudnikovih listinah ni kršitve osebnostne pravice do imena, za kar pobudniku gre, le-ta nima pravnega interesa za izpodbijanje obeh zakonov iz obrazloženih razlogov. Ta del pobude je bilo treba zavreči.

10.Zakon o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI) določa, da je osebno ime osebna (torej osebnostna) pravica občana. Ustava (35. člen) zagotavlja nedotakljivost osebnostnih pravic. Po četrtem odstavku 15. člena Ustave je zagotovljeno sodno varstvo človekovih pravic. Drugi odstavek 157. člena Ustave določa, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, odločanje v upravnem sporu. Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) v tretjem odstavku 1. člena ponavlja: v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznikov, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Poleg tega ima po 134. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - OZ) vsakdo pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši njegova osebnostna pravica, da tako dejanje prepreči ali da odstrani njegove posledice.

11.V obravnavani zadevi Ustavno sodišče ne odloča o tem, ali je podana kršitev človekove pravice, saj ne gre za ustavno pritožbo. Ugotavlja pa, da imajo dejanja, ki jih za svoj primer zatrdi in izkaže pobudnik, ko namreč upravni organi ponavljajo nepravilno rabo črk pri njegovem osebnem imenu ali pa to ime izpisujejo na grafično oporečen način, znake take kršitve. Še posebej, ko se v teku postopka na podlagi uradnega sporočila pristojnega ministrstva pokaže, da je jedro in vir takih spornih dejanj Centralni register prebivalstva.

12.Ko bi v našem pravnem redu sodno varstvo zoper kršitve pravice do imena kot ene od osebnostnih pravic ne bilo urejeno, bi moralo Ustavno sodišče presojati, ali ni pobuda v smislu prvega odstavka 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) utemeljena: ali namreč ni v neskladju z Ustavo, da tudi zakon, ki posebej ureja pravni institut osebnega imena, ne vsebuje določb o varstvu pravice do osebnega imena kot ene od osebnostnih pravic, ko Ustava zagotavlja njeno nedotakljivost.

13.Iz ugotovitev o pravni ureditvi, podanih v 10. točki te obrazložitve, pa izhaja, da take pomanjkljivosti v pravni ureditvi ni; določbe, ki veljajo za sodno varstvo človekovih pravic nasploh, dajejo sodno varstvo tudi zoper kršitve pravice do osebnega imena. Pri ugotavljanju, ali je neko pravno vprašanje zakonodajno urejeno, je treba imeti pred očmi pravno ureditev kot celoto.

14.Kolikor izpodbija ZOI, je torej pobuda očitno neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti.

C.

15.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice: dr. Janez Čebulj