Jedro

Tožnik ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, zato je pri njem podana prva kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede pravice do invalidske pokojnine tožnik izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka 67. člena (zavarovanec pri katerem je nastala invalidnosti I. kategorije) in tudi pogoje iz 2. alinee 68. člena (da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta). Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženke št. ... z dne 7. 1. 2011 in z dne 30. 5. 2011, tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 9. 2010 dalje in mu priznalo pravico do invalidske pokojnine, ter toženki naložilo, da s posebno odločbo v roku 30 dni odloči o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Meni, da pri tožniku diagnostični kriteriji za organsko oškodovanost in osebnostno motenost niso izpolnjeni, saj v razpoložljivi medicinski dokumentaciji ni mogoče najti telesne bolezni, katera bi bila vzrok psihičnim težavam tožnika. Tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe oziroma dopolnitve pojasnil sodne izvedenke tovrstnega vzroka pri tožniku ni mogoče ugotoviti. Samo na osnovi psihološkega izvida z dne 14. 9. 2010 pa diagnoze izsklopa Organskih, vključno simptomatskih duševnih motenj ni mogoče podati. Sam potek organske psihične motnje je namreč odvisen od telesne bolezni, ki to motnjo povzroča. Potek tako ni nujno ireversibiren. Sodišče bi moralo po mnenju pritožbe ugotoviti telesno bolezen oziroma telesne bolezni, ki so vzrok psihičnim težavam, ki jih ima tožnik, saj organska oškodovanost in osebnostna motenost sodi med Organske, vključno simptomatske duševne motnje, razvrščene v Mednarodni klasifikaciji bolezni - 10. revizija (Svetovna zdravstvena organizacija). Za te psihične motnje je znano, da ta sklop vsebuje vrsto duševnih motenj, za katere je značilno, da imajo očitno skupno etiologijo v možganski bolezni, možganski poškodbi ali drugih okvarah, ki povzročajo motnjo možganske dejavnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Na podlagi navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 30. 5. 2011, s katero je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo OE A. št. ... z dne 7. 1. 2011. S slednjo je območna enota zavrnila zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, saj je svojo odločitev oprla na izvedensko mnenje invalidske komisije, da pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale zmožnost za ugotovitev oz. ohranitev delovnega mesta "avtoličar", zato ni invalidnosti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnik je izpovedal, da je umsko prizadet, da že prvega razreda osnovne šole ni izdelal, ter da je šolanje nadaljeval v posebni šoli oziroma zavodu. Približno 15 let je brezposeln, na zavodu za zaposlovanje je bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb in ima po odločbi z dne 20. 4. 2012 s strani Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje priznan status invalida na podlagi določb zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Sodišče prve stopnje je glede dela zmožnosti tožnika imenovalo sodno izvedenko psihiatrinjo, ki je v izvedenskem mnenju z dne 5. 7. 2013, po pregledu celotne dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, zdravstvenem kartonu tožnika ter osebnem pregledu tožnika podala mnenje, da je pri tožniku podana popolna izguba delovnega zmožnosti in tožnik ni sposoben za organizirano pridobitno delo zaradi bolezni od 14. 9. 2010 dalje. Ogovorila je tudi na pripombe tožene stranke, ki so enake kakor pritožbene navedbe. Pojasnila je, da je upoštevala izvid kliničnega psihologa z dne 14. 9. 2010, na podlagi katerega je od psihiatrične diagnoze lahko ugotovila organsko oškodovanost in osebnostno motenost ter na podlagi tega izvida tudi ugotovila nastanek tožnikove nezmožnosti za delo. Glede možganske oškodovanosti je pojasnila, da gre za trajno okvaro možganovine iz katere izhajajo posebnosti v razmišljanju, čustvovanju in vedenju prizadetega posameznika. Pri tožniku gre v danem primeru za impulzivno čustvovanje, težave pri koncentraciji, zelo težko ostane osredotočen na eno temo, oz. eno vprašanje, vmes ponuja vsebine, ki niso ustrezne oz. relevantne za temo pogovora. Pri tožniku gre še za prej morbidno osebnost, torej gre za to, da je tožnik imel že primarno slabše intelektualne sposobnosti, kar se je pokazalo tako v kliničnem pregledu in dejansko potrdilo skozi njegovo izobraževalno in poklicno kariero. Na to primarno intelektualno slabšo opremljenost se je nato nacepila še organska oškodovanost. Navedeno stanje ne temelji samo na izvidu kliničnega psihologa dr. A.A. z dne 14. 9. 2010, temveč ga potrjuje tudi izvid psihiatra z dne 28. 6. 2010. Takrat je bil opravljen pregled zaradi priprave na predstavitev na invalidsko komisijo in mnenje psihiatra je bilo, da je tožnik izrabil svoje prilagoditvene sposobnosti. Tožnik tako ni več zmožen za kakršnokoli delo tudi v krajšem delovnem času 4 ure dnevno ne.

Tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča popolno in pravilno. Sodna izvedenka, specialistka psihiatrije je izvid in mnenje podala tako na podlagi medicinske dokumentacije, ki je skladna z njeno ugotovitvijo, dodatno zadeve glede organske oškodovanosti tožnika pojasnila na glavni obravnavi, k takšni izpovedi in pojasnilu izvedenke tožena stranka ni imela več nobenih vprašanj niti dodatnih navedba ali dokaznih predlogov. Tako pritožbeno sodišče šteje, da je izvedenka v zadostni meri pojasnila, zakaj gre pri tožniku za organsko oškodovanost in osebnostno motenost in tudi v zadostni meri to utemeljila (tako na podlagi osebnega pregleda in medicinske dokumentacije), tako da ni mogoče slediti navedbam tožene stranke, da pri tožniku ne gre za organsko oškodovanost in osebnostno motenost. Sodišče je ravno zaradi tega, ker samo ne razpolaga s strokovnim medicinskim znanjem, za razjasnitev dejstva, ali je pri tožniku podana kakšna bolezen oziroma bolezensko stanje, ki vpliva na njegovo dela zmožnost, postavilo sodno izvedenko s področja psihiatrije, ki je podala izvid in mnenje, da pri tožniku iz prej navedenih razlogov ni več podana preostala delovna zmožnost. V kolikor bi tožena stranka menila, da so odgovori izvedenke na glavni obravnavi nepopolni, ali se z njimi ni strinjala, bi lahko svoje nestrinjanje na glavni obravnavi dne 8. 11. 2013 tudi izrazila. V skladu z 286. b. členom ZPP mora stranka eventuelne kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, kršitve na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

Nestrinjanje z ugotovljeno diagnozo Organska oškodovanost in osebnostna motenost toženka na glavni obravnavi ni podala, niti ni podala predloga, da bi sodišče v tej smeri izvedlo morebitne dodatne dokaze. Tako, da gre v pritožbi tudi za nedovoljene pritožbene novote, saj sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva, le če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena ZPP, kakor je to določeno v 1. odstavku 337. člena ZPP. Iz pripomb tožene stranke na izvedensko mnenje izvedenke psihiatrinje z dne 5. 7. 2013 izhaja, da je tožena stranka podala le pripombe službe za izvedenstvo druge stopnje z dne 18. 7. 2013, in sicer da ni mogoče ugotoviti, zaradi katere psihične motnje naj bi bila delazmožnost povsem izgubljena in kdaj se je ta psihična motnja pri zavarovancu pojavila, ne pa tudi, da pri tožniku ne obstaja organska oškodovanost in osebnostna motenost ter da pri tožniku niso izpolnjeni diagnostični kriteriji za navedeno diagnozo.

Prava podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), kjer je v 60. členu opredeljena invalidnost in razvrstitev invalidnosti v posamezne kategorije. V I. kategorijo invalidnosti je razvrščen zavarovanec, če ta ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je v njem podana poklicna invalidnosti, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnik ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, je pri tožniku tako podana prva kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni in sicer od 14. 9. 2010 dalje. Glede pravice do invalidske pokojnine tožnik izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka 67. člena (zavarovanec pri katerem je nastala invalidnosti I. kategorije) in tudi pogoje iz 2. alinee 68. člena (da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta). V tem delu tožena stranka niti nima pritožbenih navedb.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.