Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je od tožencev uveljavljal dovoljenje za izdelavo elaborata in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo vknjižil kot lastnik stanovanja v četrti etaži stavbe na .... Trdil je, da so se etažni lastniki 22. 9. 2010 dogovorili, da iz podstrešja kot skupnega dela nastanejo štirje novi posamezni deli v etažni lastnini, da je sam pravni naslednik etažne lastnice, ki je sodeloval pri sklenitvi dogovora, in da upravičenja iz tega dogovora niso bila predmet prodajne pogodbe, ki jo je sklenil s prvim tožencem v juliju 2013. 2. Sodišče prve stopnje je (v tretjem sojenju) ugodilo tožbenem zahtevku, po katerem so toženci dolžni nerazdelno dovoliti izdelavo elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb za stavbo št. ... in dovoliti evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi dopolnitve izvedenskega mnenja sodne izvedenke Mojce Hlebec z dne 15. 12. 2016, skupaj z vsemi prilogami izvedenskega mnenja, ter nato tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom, na podlagi katerega izrecno in nepogojno dovoljujejo, da se pri posameznem delu ID ..., stanovanje v četrti etaži, vknjiži lastninska pravica na ime tožnika do celote, pri posameznih delih ID ... (kurilnica) in ID ... (hodnik) pa se vknjiži lastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov v stavbi ID ...

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženci so zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili predlog za dopustitev revizije. Šlo naj bi za pomembna pravna vprašanja za uresničevanje in zagotavljanje pravice do sodnega varstva oziroma poštenega sojena. Predlagajo dopustitev revizije glede vprašanj: ◦ Ali je sodišče s tem, ko je tožencem naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine za nepremičnino, ki izpolnjuje pogoje nedovoljenega objekta in za katere 93. člen Gradbenega zakona prepoveduje vpise in spremembo vpisov v zemljiško knjigo, kršilo materialno pravo? ◦ Ali v zavezovalnem pravnem poslu zapisana intabulacijska klavzula (3. člen sporazuma z dne 22. 9. 2010), ki s strani tožnika oziroma njegove pravne prednice nikoli ni bila zemljiškoknjižno izvedena in po vsebini dovoljuje priključitev novega posameznega dela k obstoječim stanovanjskim prostorom v večstanovanjski stavbi, omogoča sodišču, da naloži stranki izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je v nasprotju z vsebino intabulacijske klavzule, zapisane v zavezovalnem pravnem poslu, ki ga sodišče sicer priznava kot veljavno? ◦ Ali sodišče lahko naloži izstavitev zemljiškoknjižne listine za nepremičnino, ki izpolnjuje pogoje nelegalne gradnje, ker za nepremičnino ni bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje in s tem omogoči obid zakona - vpis lastninske pravice zgolj na podlagi izdelanega elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru stavb, brez vsebinske preveritve pogojev za legalizacijo gradnje? ◦ Ali sodišče lahko naloži izstavitev zemljiškoknjižne listine za nepremičnino (posamezni del stavbe), ki ne izpolnjuje pogojev za "samostojno funkcionalno enoto"? ◦ Ali je sodišče s tem, ko je naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine za nepremičnino (posamezni del stavbe), za katero tožnik ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe, ker A. A. (tožnikova pravna rednica) na dan sklenitve sporazuma o delitvi premoženja ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo, kršilo materialno pravo? ◦ Ali se kupcu v primeru nedokončane etažne lastnine lahko nalaga poizvedovalna dolžnost v delu ugotavljanja upravičenj, ki jih ima kot kupec posameznih delov v stavbi, če je na drugi strani prodajalec pri razkritju ključnih lastnosti nepremičnine, ki je predmet prodaje (zamolčanje skupne inštalacije in obstoj sporazuma z dne 22. 9. 2010) ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).