Jedro

Čiščenje oziroma brisanje (notranje) okenske police sodi med najenostavnejša opravila, ki ne zahtevajo posebnega znanja, časa in napora. Tožnica kot dolgoletna čistilka in celo koordinatorica dela za druge čistilke pri istem delodajalcu je to delo zagotovo zmogla brez posebnega navodila, kako naj ga opravi. Če se je odločila za tvegano iztezanje preko delovne mize do tako skrajne lege, da je zato izgubila ravnotežje in spodrsnila, potem je bila skrajno neprevidna in je zato sama odgovorna za svojo poškodbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Tožena stranka Zavarovalnica A., d. d. je dolžna tožeči stranki B. B. izplačati odškodnino v višini 26.261,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer: - od zneska 365,94 EUR (izguba na OD september 2018) od 10. 10. 2018 dalje do plačila, - od zneska 365,94 EUR (izguba na OD oktober 2018) od 10. 11. 2018 dalje do plačila, - od zneska 365,94 EUR (izguba na OD november 2018) od 10. 12. 2018 dalje do plačila, - od zneska 365,94 EUR (izguba na OD december 2018) od 10. 1. 2018 dalje do plačila, - od zneska 65,00 EUR (izguba na OD januar 2019) od 10. 2. 2018 dalje do plačila, - od zneska 65,00 EUR (izguba na OD februar 2019) od 10. 3. 2018 dalje do plačila, - od zneska 65,00 EUR (izguba na OD marec 2019) od 10. 4. 2018 dalje do plačila, - od zneska 65,00 EUR (izguba na OD april 2019) od 10. 5. 2018 dalje do plačila, - od zneska 65,00 EUR (izguba na OD maj 2019) od 10. 6. 2018 dalje do plačila, - od zneska 65,00 EUR (izguba na OD junij 2019) od 10. 7. 2018 dalje do plačila, - od zneska 65,00 EUR (izguba na OD julij 2019) od 10. 8. 2018 dalje do plačila, - od zneska 65,00 EUR (izguba na OD avgust 2019) od 10. 9. 2018 dalje do plačila, - od zneska 1,00 EUR (račun za parkirnino z dne 13. 10. 2016) od 14. 10. 2016 dalje do plačila, - od zneska 149,47 EUR (račun za Suplasyn z dne 21. 6. 2017) od 22. 6. 2017 dalje do plačila, - od zneska 33,50 EUR (račun za Glukozamin z dne 1. 9. 2019) od 2. 9. 2019 dalje do plačila, - 24.093,92 EUR od 7. 2. 2019 dalje do plačila,

2. Od zahtevane odškodnine iz naslova izgube na osebnem dohodku v neto višini 1.983,76 EUR je tožena stranka dolžna na ta znesek izračunati bruto znesek, ki vključuje socialne prispevke in plačati 25 % akontacije dohodnine in druge prispevke od izgubljenega zaslužka ustreznim javnim ustanovam po Zakona o davkih in Zakona o dohodnini tako, da tožnica dobi izplačani mesečni znesek izgube na dohodku v celotni zahtevani višini (torej neto 1.983,76 EUR), kar predstavlja neto izgubo na dohodku.

3. Tožena stranka je dolžna tožnici izplačevati tudi mesečno rento v neto višini 65,00 EUR, ki zapade v plačilo vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnega zneska pa do plačila. Prva renta zapade v izplačilo 10. 10. 2019, pri čemer se mora enkrat letno in sicer v januarju vsakega leta, renta uskladiti z indeksom rasti življenjskih stroškov, objavljenim pri Statističnem uradu Slovenije. Tožena stranka je dolžna na ta znesek izračunati bruto znesek, ki vključuje socialne prispevke in plačati 25 % akontacije dohodnine in druge prispevke od izgubljenega zaslužka ustreznim javnim ustanovam po Zakona o davkih in Zakona o dohodnini tako, da tožnica dobi izplačani mesečni znesek rente v celotni zahtevani višini, kar predstavlja neto znesek rente. Do izdaje zapadle obroki rente se obračunajo in skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi izplačajo hkrati z dosojeno odškodnino, prispevke pa se odvede ustreznim ustanovam.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki poleg že izplačane zavarovalnine (v višini 336,00 EUR) dodatno izplačati še preostanek zavarovalnine iz naslova dnevne odškodnine v višini 864,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2017 dalje do plačila in celotno zavarovalnino iz naslova invalidnosti, ki bo specificirana kasneje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2017 dalje do plačila.

5. Tožena stranka je dolžna tožeči izplačati tudi že natekle zamudne obresti (od že izplačane zavarovalnine) v višini 12,22 EUR in sicer za obdobje od 11. 2. 2017 do 27. 7. 2017, od tega zneska pa nadalje procesne obresti, ki tečejo od 28. 7. 2017, dalje do plačila.

6. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti nastale predpravdne in pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po izteku 15 dnevnega paricijskega roka, vse v 15 dneh in pod izvršbo.“.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 35,00 EUR stroškov postopka v petnajstih dneh po prejemu te sodbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo odškodnine in plačevanje mesečne rente, ker se je poškodovala na delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za nastalo škodo v celoti odgovoren tožničin delodajalec in toženkin zavarovanec. Z izpodbijano vmesno sodbo je razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen.

2. Toženka v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo tožnici, čeprav je med pravdo spreminjala svoje trditve o vzroku za poškodbo. Tožnica ni dokazala, da ji je bilo pri čiščenju pisarne prepovedano premikanje dokumentov. Način čiščenja si je izbrala sama. Kot koordinatorka dela za druge čistilke je bila prav ona odgovorna za delovno opremo. Ni jasno, kakšne opreme ji njen delodajalec ni zagotovil in kakšna navodila bi ji moral dati. Sodišče je prekoračilo trditveno podlago tožbe, saj tožnica nikoli ni trdila, da ni dobila navodil za delo. Sicer pa je brisanje okenske police opravilo, za katerega posebna navodila niso potrebna. Nesporno je bilo ugotovljeno, da je tožnica imela vso potrebno opremo za delo. Do nezgode je prišlo zaradi zdrsa, ki je posledica nesrečnega slučaja.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev izbralo ustrezno materialnopravno podlago, vendar je odgovornost za obravnavano delovno nezgodo zmotno pripisalo tožničinemu delodajalcu. Res je, da mora po določbah Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jih pregledno povzema izpodbijana sodba v 19. točki obrazložitve, prvenstveno delodajalec poskrbeti za varno in zdravo delovno okolje ter v ta namen sprejeti in izvajati predpisane ukrepe. Med te je zagotovo mogoče uvrstiti zagotavljanje ustreznih delovnih pripomočkov ter dajanje navodil delavcu za delo. Od konkretnih okoliščin pa je odvisno, kakšno mora biti tako navodilo. Gotovo mora biti obširnejše oziroma natančnejše takrat, ko gre za novo delovno nalogo, ki je delavec prej še ni opravljal. Razumljivo je, da navodilo ni potrebno takrat, ko gre za rutinsko delovno nalogo oziroma opravila, ki jih delavec na svojem delovnem mestu redno opravlja in je v njih že primerno izurjen. V vsakem primeru pa mora tudi delavec po 12. členu ZVZD-1 med drugim opravljati delo s tolikšno previdnostjo, da varuje svoje življenje in zdravje.

6. Sodišče prve stopnje je svojo presojo utemeljilo z ugotovitvijo, da bi tožničin delodajalec zaradi odredbe o prepovedi premikanja listin in druge dokumentacije na delovnih površinah1 moral dati tožnici posebno navodilo, kako naj očisti težje dostopen predel okenske police ter jo poučiti, naj si v ta namen priskrbi ustrezne pripomočke. Po presoji pritožbenega sodišča je takšno stališče izpodbijane sodbe prestrogo. Čiščenje oziroma brisanje (notranje) okenske police sodi med najenostavnejša pravila, ki ne zahtevajo posebnega znanja, časa in napora. Tožnica kot dolgoletna čistilka in celo koordinatorica dela za druge čistilke pri istem delodajalcu je to delo zagotovo zmogla brez posebnega navodila, kako naj ga opravi. To velja tudi za čiščenje težje dostopnih predelov okenske police. Ob neprerekanem in zato nespornem dejstvu, da je tožnica imela na razpolago vsa potrebna delovna sredstva, med drugim omelo za pajčevino s podaljšanim snemljivim ročajem, bi sporno polico, kljub oteženemu dostopu do nje, lahko očistila, ne da bi se izpostavila nevarnosti poškodbe. Če se je kljub razpoložljivim delovnim pripomočkom znašla v zagati, kako polico očistiti, bi lahko na omelo ali na njegov ročaj namestila krpo in z njo pobrisala polico v predelu, ki ga drugače ni dosegla.2 Na ta način bi lahko poleg prahu odstranila tudi morebitno drugo nesnago na okenski polici.3 Če pa se je namesto tega odločila za tvegano iztezanje preko delovne mize do tako skrajne lege, da je zato izgubila ravnotežje in spodrsnila, potem je bila skrajno neprevidna in je zato sama odgovorna za svojo poškodbo.

7. Tožničinemu delodajalcu po presoji pritožbenega sodišča torej ni mogoče očitati, da je opustil dajanje ustreznih navodil za delo. Enako velja za zagotovitev delovnih pripomočkov, sicer pa tožnica niti ne pojasni, kakšen pripomoček, poleg tistih, s katerimi je že razpolagala, bi še potrebovala, niti ne, zakaj ga kot odgovorna za delovno opremo od delodajalca ni zahtevala. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti, saj tožničina odškodninska terjatev nima podlage.

8. Ostali zatrjevani vzroki za obravnavano nezgodo (drseča tla, neustrezna obutev) so bili že v postopku na prvi stopnji pravilno zavrnjeni, tudi ob pomoči izvedenca. Enako velja za zatrjevano objektivno odškodninsko odgovornost. Pravilnih dejanskih in pravnih razlogov, ki jih o tem izčrpno in pregledno navaja izpodbijana sodba, ni treba ponavljati. Dodati je le, da zatrjevana naglica ne more biti opravičilo za neprevidnost pri delu. Sicer pa tožnica ni trdila in dokazala, da se je brez svoje krivde znašla v časovni stiski pri delu. Tudi dejstvo, da naj bi prvič pospravljala pisarno, kjer se je poškodovala, ni pomembno. Kot že navedeno, brisanje police ni opravilo, ki ga tožnica kot dolgoletna čistilka ne bi obvladala, ne glede na to, kje je takšno delo opravljala.

9. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo toženkini pritožbi in izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo. Pri tem je upoštevalo, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva pravilno ugotovilo, le materialno pravo je deloma zmotno uporabilo (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Poleg tega v postopku na prvi stopnji ni bilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja.

10. Sprememba prve sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka terja še odločitev o toženkinih stroških postopka, ki jih mora po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena istega zakona povrniti tožnica. Toženka je v vseh svojih vlogah (v odgovoru na tožbo, treh pripravljalnih vlogah in v pritožbi) priglasila po 30,00 EUR stroškov za fotokopije in poštnino, ki jih sicer ni specificirala, niti zanje ni predložila nobenega dokaza. Ob splošno znanih cenah poštnih storitev poštnina v posameznem primeru ni presegla 5,00 EUR, stroški za fotokopije pa glede na njihovo število ne 10,00 EUR. Sodišče je tako toženki priznalo skupaj 35,00 EUR stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka. V preostalem njen stroškovni zahtevek nima podlage. Če bo tožnica s povračilom stroškov zamujala, bo toženki po poteku izpolnitvenega roka dolgovala še zakonske zamudne obresti od navedenega zneska.

1 Obstoj takšne odredbe je potrdila priča C. C., zato je pritožbeni dvom o tem odveč. 2 Gre za preprost in običajen ukrep, ki bi ga v isti situaciji, posebej še v časovni stiski, uporabila povprečna gospodinja, ne le profesionalna čistilka. 3 Tožnica je v svoji izpovedi omenjala mušje iztrebke. Komaj verjetno se zdi, da bi bilo v pisarni, kjer se sestaja uprava ene največjih poslovnih bank v državi, toliko muh in posledično njihovih iztrebkov, da bi jih bilo treba čistiti vsak dan.