Jedro

Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj ni terjatev, zato se pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ nanj ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnika in predlagateljica sami trpijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna referentka je na podlagi sodne poravnave Temeljnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI P 283/85 z dne 12.7.1985, v zvezi z naznanilnimi listi z dne 8.3.1978, pri parc. št. 1607/4 k.o. ... dovolila vknjižbo stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, parc. št. 1606/1, 1606/2 in 1606/3 k.o. .... M. in C.V. sta podala ugovor, kateremu je zemljiškoknjižna sodnica delno ugodila in spremenila sklep zemljiškoknjižne referentke tako, da se dovoli vknjižba stvarne služnosti v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča le za parc. št. 1606/1 in 1606/2 k.o. ..., kjer se služnost poočiti z vsebino: služnostna pravica poti za hojo in vožnjo v širini 2,5 metra po parc. št. 1607/4 k.o. ... v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 1606/1 in 1606/2 k.o. ....

Zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice sta M. in C.V. po pooblaščencih vložila pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“. Višjemu sodišču predlagata, da predmetni vpis zavrne in naloži predlagateljici povračilo njunih stroškov postopka. Navajata, da uveljavljata „ugovor zastaranja zemljiškoknjižnega predloga za vpis služnostne pravice“, ki ga utemeljujeta na 356. členu Obligacijskega zakonika (OZ), skladno s katerim v desetih letih zastarajo vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Predlagateljica pa je predlog za vpis pravice vložila po preteku dvaindvajsetih let. Opozarjata tudi na dejstvo, da se sodna poravnava ne nanaša na M. V.; vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi sta dovolila C.V. in M. Š.. Glede na to podaja ugovor pasivne legitimacije, saj mora biti zemljiškoknjižno dovolilo perfektno. Poleg tega pa je bila z odločbo Geodetske uprave RS z dne 13.3.2009 ukinjena nepremičnina s parc. št. 1606/1 in 1606/2 in so nastale nove parcele, in sicer 1606/5 - 10. Predlagateljica je po pooblaščencu podala odgovor na pritožbo. Pojasnjuje, da se je nasprotna udeleženka ob sklenitvi sodne poravnave pisala Š. in da je od sklenitve sodne poravnave pa do podaje predloga za vknjižbo služnostne pravice prišlo do preštevilčenja parc. št. 380 k.o. ... v parc. št. 1606/3 k.o. .... Torej se predlagana vknjižba nanaša na iste osebe in nepremičnine kot sodna poravnava z dne 12.7.1985. Nasprotuje tudi pritožbenim stališčem glede zastaranja in preštevilčenja parcel, do katerega je prišlo zaradi parcelacije – delitve nepremičnine. Poudarja, da je ob upoštevanju naznanilnega lista in vpogledu v zemljiško knjigo jasno, da je prišlo pri nepremičnini parc. št. 380 do preštevilčenja v parc. št. 1606/3. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo nasprotnih udeležencev zavrne in potrdi sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 22.11.2007 in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vknjižbo stvarne služnosti tudi za parc. št. 1606/3, podrejeno pa, da potrdi napadeni sklep z dne 24.3.2009. Zahteva povrnitev svojih stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče pritožbe o zastaranju je materialnopravno zmotno. Zastarajo namreč obligacijske terjatve ne pa stvarnopravne pravice, kar je služnostna pravica. Obligacijska terjatev bi bila v obravnavanem primeru lahko le zahteva za podajo zemljiškoknjižnega dovolila, katerega pa sta nasprotna udeleženca predlagateljici že dala, in sicer v sodni poravnavi, ki je podlaga za predlagani vpis. Sam vpis v zemljiško knjigo oziroma predlog zanj pa ni terjatev, zato se nanj pravila o zastaranju obligacijskih terjatev iz OZ ne nanašajo in ga je moč zahtevati kadarkoli.

Primerjava zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska ZK vložka št. 1071 k.o. ... s trenutnim zemljiškoknjižnim stanjem za ta vložek povsem nedvoumno pokaže, da je M. Š., ki je sklenila sodno poravnavo dne 12.7.1985, ista oseba kot M. V.. Iz historičnega izpiska namreč izhaja, da sta lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v citiranem ZK vložku, pridobila po kupoprodajni pogodbi z dne 20.9.1980 C.V. in M.Š., rojena 5.3.1957, C. 8, Ljubljana, vsak do ½. Iz rednega izpiska iz zemljiške knjige pa je razvidno, da je lastnica ½ nepremičnine M. V., rojena 5.3.1957, C. 8, Ljubljana in sicer po kupoprodajni pogodbi z dne 20.9.1980. Očitno je torej, da je M. Š. spremenila priimek, pri čemer pa je bilo poskrbljeno za vpis te spremembe v zemljiško knjigo, kjer pa še vedno ni spremenjen njen naslov. Sprememba osebnega imena imetnika pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se v zemljiški knjigi zgolj poočiti (114. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1), na samo pravico pa seveda ne vpliva. Sprememba osebnega imena M. Š. tudi ne vpliva na veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je podala v sodni poravnavi z dne 12.7.1985 predlagateljici za vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi pri vl. št. 1071 k.o. ....

Prav tako na obstoj pravice ne vpliva sprememba podatka o nepremičnini, glede katerega je temeljna evidenca kataster, to je podatka o parcelnih številkah. Skladno s 115. členom ZZK-1 tovrstne spremembe poočiti sodišče po uradni dolžnosti na podlagi prevzema podatka iz katastra. Zato tudi preštevilčenje parc. št. 1606/1 in 1606/2 zaradi parcelacije v več novih parcelnih številk na vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo ne vpliva.

Pritožba torej ni utemeljena, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 zavrnilo ter potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da je sicer stališče predlagateljice iz odgovora na pritožbo, da ni pravilna odločitev zemljiškoknjižne sodnice glede parc. št. 1606/3 k.o. ..., materialnopravno pravilno. Ker pa se predlagateljica zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice z dne 24.3.2009 ni pritožila, pritožbeno sodišče v ta del izpodbijanega sklepa, ki je za pritožnika ugoden, ni smelo posegati. Bo pa lahko predlagateljica dosegla vpis služnostne pravice tudi v korist gospodujočega zemljišča parc. št. 1606/3 k.o. ... z vložitvijo ustreznega novega predloga za vpis.

V skladu z 2. odst. 120. člena ZZK se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravnem postopku (ZNP). Po 1. odst. 35. člena ZNP nosijo udeleženci vsak svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižne postopke pa zakon ne ureja nič v zvezi s stroški postopka.