Jedro

Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno ceno pri javni dražbi in znesek varščine. Ko je sklep o tem pravnomočen, veže tako sodišče kot stranke postopka. Premoženje je zato dopustno prodajati le v obsegu, na način in za ceno, kot je navedeno v pravnomočnem sklepu. Če stranke postopka obsegu, načinu prodaje in izklicni ceni ne ugovarjajo v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne morejo več uveljavljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za dopolnitev cenitvenega poročila in preklic javne dražbe.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni podana pravna korist dolžnika za preklic javne dražbe in ponovno cenitev nepremičnine, ker je sklep o prodaji z dne 2. 3. 2023 postal pravnomočen. Zato je na podlagi prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP predlog dolžnika zavrglo.

5. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno ceno pri javni dražbi in znesek varščine (drugi odstavek 331. člena ZFPPIPP). Ko je sklep o tem pravnomočen, veže tako sodišče kot stranke postopka. Premoženje je zato dopustno prodajati le v obsegu, na način in za ceno, kot je navedeno v pravnomočnem sklepu. Če stranke postopka obsegu, načinu prodaje in izklicni ceni ne ugovarjajo v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne morejo več uveljavljati. Zato so prepozni in posledično neupoštevni razlogi, ki jih pritožnik navaja v pritožbi glede predmeta prodaje in nepravilnosti v njegovi cenitvi, saj po vsebini predstavljajo ugovore zoper obseg in ceno predmeta prodaje, ki bi jih moral uveljaviti že v fazi izdaje sklepa o prodaji.

6. Če se s sklepom o prodaji odloči, da se prodaja premoženja opravi na podlagi javne dražbe, mora upravitelj v osmih dneh po pravnomočnosti tega sklepa sodišču predložiti razpis javne dražbe zaradi javne objave po prvem odstavku 122. člena ZFPPIPP, ki ga mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu (prvi odstavek 334. člena ZFPPIPP). Po pravnomočnosti sklepa o prodaji torej sodišče mora nadaljevati s postopkom prodaje. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik v predlogu za dopolnitev cenitvenega poročila in preklic javne dražbe z dne 25. 4. 2023 (PD 161) ne navaja nobenega takšnega dejstva, ki ga ne bi mogel uveljavljati že s pravnim sredstvom zoper sklep o prodaji oziroma dejstva, ki bi preprečevalo prodajo kljub pravnomočnosti sklepa o prodaji.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pritožnik razen predloga za preklic javne dražbe nima na voljo učinkovitega pravnega sredstva. Pritožnik kot stranka glavnega postopka osebnega stečaja je procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji (385. člena v zvezi s prvim odstavkom 126. člena ZFPPIPP). Njegov položaj je, glede na to, da je stranka glavnega postopka osebnega stečaja in glede na naravo postopka, na splošno podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo in ne položaju stečajnega dolžnika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zato uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP ni mogoče raztezati na stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja, kar pomeni, da ima pritožnik pravico do pritožbe tudi zoper sklep o prodaji (prim. odločba Ustavnega sodišča RS Up-949/12 z dne 10. 10. 2013).

8. Ker je sklep o prodaji postal pravnomočen, se odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za dopolnitev cenitvenega poročila in preklic javne dražbe izkaže kot pravilna. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.