Jedro

Roditeljske pravice so sestavina družinskopravnih razmerij. Po določilu 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je za reševanje zadev iz razmerij med starši in otroki krajevno pristojno (poleg sodišča, na območju katerega ima stalno prebivališče nasprotni udeleženec), tudi sodišče, ki je krajevno pristojno za otroka.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Predlagateljica je predlog za odvzem roditeljske pravice nasprotnemu udeležencu naslovila na Okrajno sodišče v Celju. Navedeno sodišče se je s sklepom 30.10.2002 po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno in odstopilo zadevo v reševanje Okrajnemu sodišču v Škofji Loki, na območju katerega je prebivališče nasprotnega udeleženca. To sodišče pa je sprožilo spor o pristojnosti. Po njegovem stališču je za reševanje zadeve pristojno Okrajno sodišče v Celju, ker se postopek nanaša na razmerja med starši in otroki.

Namreč med taka razmerja sodi tudi reševanje predloga za odvzem roditeljske pravice, krajevno pristojno za reševanje takih sporov pa je sodišče, ki je krajevno pristojno za otroka. Skupna otroka udeležencev postopka pa živita na območju Okrajnega sodišča v Celju.

V zadevi gre za spor o pristojnosti med sodiščema prvih stopenj z območij različnih višjih sodišč. V takih primerih mora po določilu drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) rešiti spor o pristojnosti med sodišči vrhovno sodišče. To je spor o pristojnosti rešilo tako, da je odločilo, da je za rešitev predmetne nepravdne zadeve krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju. Ta odločitev je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Predmet postopka je odvzem roditeljske pravice. Roditeljske pravice so sestavina družinskopravnih razmerij. Po določilu 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je za reševanje zadev iz razmerij med starši in otroki krajevno pristojno (poleg sodišča, na območju katerega ima stalno prebivališče nasprotni udeleženec), tudi sodišče, ki je krajevno pristojno za otroka (primerjaj Komentar k Zakonu o nepravdnem postopku avtoric Dragice Wedam - Lukič in Ade Polajnar - Pavčnik, 1989, str. 46). Taka ureditev pomeni, da ima predlagatelj nepravdnega postopka v takih zadevah v okviru navedenih zakonitih predpostavk možnost izbire krajevno pristojnega sodišča. Procesnih določb, ki bi urejale možnost sodišča, da se po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, ZNP ne vsebuje. Zato se glede na določilo 37. člena ZNP (ki določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno), uporabljajo ustrezne določbe ZPP. Po določilu drugega odstavka 22. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Ker v postopkih za odvzem roditeljske pravice ni določena izključna krajevna pristojnost sodišča, se Okrajno sodišče v Celju po uradni dolžnosti ni moglo izreči za krajevno nepristojno. Glede na taka procesnopravna določila je potrebno skleniti, da je za rešitev predmetne zadeve krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju in da je Okrajno sodišče v Škofji Loki utemeljeno sprožilo spor o pristojnosti. Vrhovno sodišče je zato spor o pristojnosti sodišč rešilo tako, da je za rešitev zadeve krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.