Jedro

Zakon o sodnih taksah določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oz. predmeta smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem zakonu (ZST) drugače določeno (18. čl. ZST), toda ta zakon ima tudi specialno določbo, 24. člen, po kateri sodišče tudi v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta oz. zahtevka ocenila prenizko, po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka očitno navedla prenizko vrednost, da torej z navedbo vrednosti nekaj ni v redu, saj izrazito odstopa od razumnih razponov vrednosti konkretnega predmeta.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter: sklep sodišča prve stopnje z dne 7.1.2005 opr. št. P 355/2004 tako spremeni, da znaša vrednost spornega predmeta oz. zahtevka za razvezo kupoprodajnih pogodb z dne 26.2.2002, 12.000.000,00 SIT, sklep z dne 28.1.2005 v drugem odst. izreka (odločitev glede ustavitve postopka) r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28.1.2005 zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka, določenega s sklepom dne 7.1.2005, glede zahtevka s katerim tožeča stranka zahteva razvezo dveh kupoprodajnih pogodb z dne 26.6.2002 štelo tožbo za umaknjeno in postopek v tem obsegu ustavilo (2. odst. izreka sklepa), v 3. odstavku pa je odločilo, da se tožba zavrže v delu, ki se nanaša na povračilo investicijskih vlaganj v nepremičnino vpisano v k.o. S..

Zoper sklep z dne 28.1.2005 se je tožeča stranka pritožila. Izpodbija odločitev v 2. odst. Izreka ter uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da je zahtevala razveljavitev pogodb in kot vrednost spornega predmeta označila 2.100.000,00 SIT. Višje sodišče v Kopru naj sklep tako spremeni, da se vrednost spornega predmeta določi na 2.100.000,00 SIT ter postopek na prvi stopnji nadaljuje ali sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in posledično sklep o ustavitvi postopka razveljavita in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje po oceni pritožnika ni imelo podlage, da določi vrednost spornega predmeta na 25.000.000,00 SIT, in ta sklep tožeča stranka v skladu z določbo 2. odst. 363. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sedaj izpodbija. Vrednost tožnikovega interesa, ki ga zasleduje ni enak pogodbeni vrednosti premoženja po obeh prodajnih pogodbah torej 25.000.000,00 SIT kot zaključuje prvostopenjsko sodišče. Res zahteva tožnik razveljavitev obeh pogodb, vendar bi pridobil v posest le svoje stanovanje, če bi z zahtevkom uspel in bi vrednost spora znašala kvečjemu 12.000.000,00 SIT kolikor je znašala kupnina za stanovanje v N.G.. Ni pa mogoče vrednosti enačiti s seštevkom kupnin po pogodbah, ki jih tožnik izpodbija.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu: Po določbi drugega odst. 44. člena ZPP je v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek pa tožeča stranka v tožbi navede, da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek, vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek, v drugih primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, pa je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost tako, da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hitri in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem tako odloči s sklepom zoper katerega ni posebne pritožbe. Tudi Zakon o sodnih taksah (ZST) določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oz. predmeta smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem zakonu (ZST) drugače določeno (18. čl. ZST), toda ta zakon ima tudi specialno določbo, 24. člen. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je stranka navedla očitno prenizko vrednost, in o tem odločilo s sklepom dne 7.1.2005, ob tem pa se je sklicevalo na določbo 24. člena, po kateri sodišče tudi v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta oz. zahtevka ocenila prenizko, po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Posebna pritožba je v takem primeru dopustna le, če se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Vrednost je določilo na 25.000.000,00 SIT in ob tem tožeči stranki naložilo, da v roku 8 dni tožbo tako dopolni, da predloži dokazilo o doplačani sodni taksi (glede na zvišano vrednost zahtevka od 2.100.000,00 na 25.000.000,00 SIT) in jo opozorilo, da bo v nasprotnem štelo, da je tožba umaknjena. Ker tožba ni bila dopolnjena, potrdilo o manjkajoči taksi ni bilo poslano, je dne 28.1.2005 izdalo izpodbijani sklep, glede zahtevka s katerim tožeča stranka zahteva razvezo dveh kupoprodajnih pogodb, je štelo tožbo za umaknjeno in postopek v tem obsegu ustavilo (105.a člen ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka očitno navedla prenizko vrednost, da torej z navedbo vrednosti nekaj ni v redu, saj izrazito odstopa od razumnih razponov vrednosti konkretnega predmeta. Kot poudarja tudi sam pritožnik, zahteva s tožbo razvezo dveh pogodb, s tem, da je s prvo prvemu in drugemu tožencu prodal stanovanje, od njiju pa kupil stanovanjsko hišo. Dogovorjena kupnina po prvi pogodbi je znašala 12.000.000,00 SIT po drugi pa 13.000.000,00 SIT, s tem, da tožnik zasleduje interes v tej pravdi, da se vzpostavi prvotno stanje, po razvezi pogodb torej ostane lastnik stanovanja, ki ga je prodal, za 12.000.000,00 SIT. Sodišče je zato imelo korekturno dolžnost, zaradi očitno neustrezne navedbe te vrednosti (zato tudi ni bilo odločilno, kako je svoj interes ovrednotil tožnik), ki pa ob povedanem znaša 12.000.000,00 SIT in ne 25.000.000,00 SIT. Sklep s katerim je ugotovilo vrednost spornega predmeta oz. zahtevka, je zato napačen, posledično tudi sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je vložena pritožba, s katero glede na določbo 2. odst. 363. člena ZPP tožeča stranka lahko izpodbija tudi sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta oz. zahtevka. Določbo 24. člena ZST v povezavi s 3. odst. 44. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo, na kar pritožba opozarja, kar predstavlja bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. člena ZPP, saj je ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa, sodišče druge stopnje je zato sklep z dne 28.1.2005 v 2. odst. razveljavilo, sklep z dne 7.1.2005 pa tako spremenilo, da se vrednost spornega predmeta oz. zahtevka določi na 12.000.000,00 SIT (2. in 3. točka 365. člena ZPP) ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje, ter bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka tožečo stranko s sklepom pozvati, da manjkajočo takso (določeno od vrednosti zahtevka 12.000.000,00 SIT) doplača, v smislu 105.a čl. ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje zaradi delne razveljavitve pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).