Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v soglasju s tožencema (oziroma njunima pravnima prednikoma) na zemljišču v lasti tožencev postavil veliko železno ograjo, ki jo upravlja, skrbi zanjo, razdeljuje ključe … Pravda se je sukala okoli vprašanja, ali je imel za postavitev ograje kaj več kot le soglasje/dovoljenje – trdil je, da je bila sklenjena pogodba o služnosti.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da pisna pogodba o služnosti ni bila sklenjena, dano je bilo le dovoljenje za postavitev ograje; tudi sicer oseba, ki naj bi po tožnikovih trditvah podpisala pogodbo za prvega toženca, ni bila njen zakoniti zastopnik in pogodbe niti ne bi mogla podpisati; toženca sta dopuščala le gospodarjenje z ograjo, tožnikova dobra vera za služnost ni izkazana.

3. Višje sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo. K razlogom nižjega sodišča je dodalo: inšpektorat je posredoval v zvezi z gradnjo ograje in ugotovil, da so podpisane pogodbe, s čimer je utemeljil legalnost gradnje (investitorjevo lastništvo zemljišča ali dovoljenje za gradnjo) – zapisnik ne dokazuje obstoja pogodbe o služnosti; tožnik je želel doseči varovanje svojega zemljišča, toženca pa ga nista bila pripravljena financirati; priče so izpovedovale o štirih izvodih pogodbe in o enem dodatnem izvodu; čeprav bi se kak izvod izgubil oziroma uničil, je malo verjetno, da se ne bi ohranil niti en izvod od petih; ker sklenitve pogodbe tožnik ni dokazal, ni bil dobroveren, 20 letna doba pa ni potekla.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali sodišče, ki se zgolj protispisno ob obstoju javne listine zapisnika, upravnega organa, ki omenja, da so razmerja glede dovoljenosti gradnje urejena s pogodbami, sklicuje na skladnost gradnje z gradbenimi predpisi, če ti predpisi glede pravice graditi napotujejo na stvarno pravo (SPZ), ne da bi analiziralo vsebino pravice graditi, ki je omenjena v pogodbi, zmotno uporabi materialno pravo in krši pravice graditelja? 2. Ali pooblastilo višjega sodišča, da po uradni dolžnosti, uporabi materialno pravo, pri razlagi prava ob odločanju o pritožbi, omogoča, da odloča, ultra et extra petitum, se pravi mimo tožbenega zahtevka? 3. Ali lahko sodišče brez ugotavljanja vsebine pogodbe na glavni obravnavi meni, da gospodarski subjekti sklepajo tako dvostransko sinalagmatsko pogodbo, kjer pri izpolnjevanju samo ena stranka nosi pogodbena bremena v obliki stroškov gradnje, upravljanja in vzdrževanja zgrajene ograje, in ne dobi nobenih koristi, medtem ko druga ne nosi kakšnega bremena in ima vse koristi zaradi postavljene ograje?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).