Jedro

Tožnica je s sklenitvijo zavezujočega dogovora 9. 4. 2019 za nakup vozila, kar je pred oddajo vloge za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči, kršila določbe javnega poziva, ki je med drugim določal tudi, da pred oddajo vloge ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor (plačan avans, podpisana pogodba o leasingu ipd.). Tako tožnica ni upravičena do nepovratne finančne spodbude in ji je bila zato upravičeno izdana odločba o odvzemu pravice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se pravica do pridobljenih sredstev, ki je bila dodeljena tožnici z odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči št. 36020-179/2019-3 z dne 29. 4. 2019 za nakup novega vozila kategorije M1 na električni pogon brez emisij CO2 na izpustu, odvzame. Odločila je še, da se do pravnomočnosti odločbe zadrži izvršitev odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči št. 36020-179/2019-3 z dne 29. 4. 2019. 2. V obrazložitvi je navedla, da je bila tožnici z odločbo z dne 29. 4. 2019 priznana pravica do nepovratne finančne pomoči za nakup novega vozila kategorije M1 na električni pogon brez emisij CO2 na izpustu. Tožnica je s toženo stranko 11. 6. 2019 tudi sklenila pogodbo o izplačilu nepovratne finančne pomoči št. 36020-179/2019. Po prejemu dokumentacije s strani tožnice je tožena stranka ugotovila, da iz računa in leasing pogodbe izhaja, da je bilo vozilo kupljeno 9. 4. 2019, kar je pred oddajo vloge, ki je bila oddana 11. 4. 2019. Navedeno je v nasprotju s prvim odstavkom točke 4.a Javnega poziva, ki določa, da se lahko nepovratna finančna spodbuda dovoli samo za nove naložbe, pri čemer je nova naložba nakup ali predelava vozila, katerega prva registracija po proizvodnji ali predelavi bo opravljena v Republiki Sloveniji po oddaji vloge na ta javni poziv. Ob oddaji vloge pa vozilo še ne sme biti kupljeno oziroma predelano, prav tako ne sme biti pred oddajo vloge sklenjen noben zavezujoč dogovor (plačan avans, podpisana pogodba o leasingu, ipd.). Ker iz računa št. 19040003646 in leasing pogodbe št. I020793 izhaja, da je bilo vozilo kupljeno 9. 4. 2019, kar je pred oddajo vloge, ki je bila v zadevi vložena 11. 4. 2019, je bilo treba odločiti tako, da se v skladu s 6. točko prvega odstavka 146.h člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1), pravica do pridobljenih sredstev odvzame.

3. Tožnica v tožbi izpodbija odločbo smiselno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bila šele 11. 4. 2019 obveščena, da je leasing financiranje odobreno, tega dne pa je na toženo stranko tudi naslovila vlogo za dodelitev nepovratne finančne pomoči. Odobritev financiranja v obliki finančnega leasinga še ni pomenilo sklenitve pogodbe, plačil predmeta financiranja in plačila pologa v višini 20 % vrednosti predmeta financiranja. Šele 24. 5. 2019 je tožnica plačala polog v višini 9.900,00 EUR in 24. 5. 2019 tudi podpisala posebni del pogodbe o finančnem leasingu št. I020793, prevzemni zapisnik, primopredajni zapisnik, pogodbo o asignaciji in menično izjavo. 22. 5. 2019 je tožnica tudi sklenila zavarovanje s pričetkom le-tega s 24. 5. 2019. Tega dne je bilo vozilo tudi registrirano v prometu, dobavitelj F., d.o.o. pa je tega dne izdal račun za nakup vozila. Po aktivaciji leasing pogodbe in zaključku investicije 24. 5. 2019 je bila zaključna dokumentacija poslana toženi stranki, ki je od tožnice zahtevala dopolnitev, in sicer da tožnica predloži kopijo računa, ki ga je izdala A., d.o.o. z dne 9. 4. 2019 in pogodbo o finančnem leasingu št. I020793. Po prejemu tega pa je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo o odvzemu pravice do pridobitve sredstev. Tožnica poudarja, da v nobeni točki in poglavju ni kršila določb in pogojev javnega poziva, pač pa pogoje za dodelitev finančne pomoči v višini 7.500,00 EUR izpolnjuje. Tožnica se za nakup vozila ne bi odločila, če ne bi bilo vozilo financirano z nepovratno finančno pomočjo, kar je pričakovala glede na odločbo o podelitvi pravice. Tožnica pa ne more vplivati na pripravo dokumentacije leasing hiše ter njeno datiranje. Pogodba o finančnem leasingu je bila datirana na datum priprave dokumentacije, ne pa na dan sklenitve posla. Iz zaključne dokumentacije je jasno razvidno, da je bila leasing pogodba sklenjena šele 24. 5. 2019 in ne 9. 4. 2019, zato tožnica predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je tožnica predložila pogodbo o finančnem leasingu št. I020793 z dne 9. 4. 2019 iz katere izhaja, da je bilo vozilo, ki je predmet nepovratne finančne spodbude, kupljeno 9. 4. 2019, kar je pred oddajo vloge tožnika na javni poziv (to je 11. 4. 2019). Določila javnega poziva so jasna in nedvoumna, vozilo ob oddaji vloge namreč ne sme biti kupljeno oziroma predelano, prav tako ne sme biti pred oddajo vloge sklenjen noben zavezujoč dogovor (plačan avans, podpisana pogodba o leasingu ipd.). Prav tako iz računa št. 1904000364 z dne 9. 4. 2019 izhaja, da je leasingodajalec tožnici izstavil tudi račun za nakup predmetnega vozila. Tožnica pa je tožbi priložila tudi račun št. 19050015925 z dne 11. 5. 2019 za plačilo prvega obroka obresti po pogodbi o finančnem leasingu št. I020793 in glavnice v višini 9.900,00 EUR, kar pomeni, da je pogodba o finančnem leasingu na dan izdaje slednjega računa že morala biti sklenjena. Trenutek plačila pologa, prevzem vozila, registracija vozila in sklenitev zavarovanja pa niso bistveni, saj se glede na vrsto pravnega posla vsa navedena dejanja izvršujejo po sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu, pri čemer pogodba o asignaciji in menična izjava, ki jo je tožnik priložil tožbi, s strani tožnika niti nista podpisane. Tako tožnica ni upravičena do nepovratne finančne spodbude in ji je bila zato izdana odločba o odvzemu pravice.

5. Tožnica je z vlogo z dne 15. 10. 2019 sodišču glede na to, da je tožena stranka ugovarjala tudi izvedbi z njene strani predlaganih dokazov, predlagala, da sodišče vse njene predlagane dokaze izvede.

6. V navedeni zadevi sodišče odloča v ponovljenem postopku. Pritožbi tožene stranke je namreč Vrhovno sodišče RS ugodilo in razveljavilo sodbo v zadevi I Up 100/2022 z dne 5. 10. 2022 in zadevo vrnilo v nov postopek. Skladno z odredbo predsednice sodišča Su 10/2022 z dne 8. 6. 2022 pa je zadeva pripadla na Zunanji oddelek v Celju.

7. V obravnavani zadevi je bil na naroku 16. 12. 2022 sprejet sklep, da bo o zadevi odločal senat ter da se glavna obravnava začne znova, ker se zadeva vodi pred spremenjenim senatom.

8. Sodišče je v nadaljevanju opravilo narok za glavno obravnavo. Tožnica je izostanek iz naroka opravičila zaradi bolezni zakonite zastopnice, ki pa sicer ni predlagala preložitve naroka, tako da je sodišče narok izvedlo le ob prisotnosti tožene stranke.

9. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine, ki se nahajajo v upravnem spisu ter listine sodnega spisa v prilogah od A1 do A12, ki jih je predložila tožnica, listine od B1 do B17, ki jih je predložila tožena stranka. Prav tako je sodišče prebralo zapisnik o zaslišanju zakonite zastopnice tožnice B. B. in priče C. C. z dne 18. 1. 2022 ter zapisnik o zaslišanju priče D. D. z dne 22. 2. 2022 (v skladu s tretjim odstavkom 302. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče pa ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče E. E., ki je bila vodja postopka, saj odločitev tožene stranke izhaja iz njene odločbe, zato navedeni dokaz ni bil pravno relevanten v obravnavani zadevi.

**K I. točki izreka:**

10. Tožba ni utemeljena.

11. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da se tožnici odvzame pravica do pridobljenih sredstev za nakup novega vozila kategorije M1 na električni pogon brez emisij CO2 na izpustu. Tožnici je namreč tožena stranka z odločbo št. 36020-179/2019-3 z dne 29. 4. 2019 dodelila pravico do nepovratne finančne pomoči v višini 7.500,00 EUR na podlagi javnega poziva 63SUB-EVPO18 Nepovratne finančne spodbude pravnim osebam za električna vozila (Ur. l. RS št. 39/18 s spremembami - v nadaljevanju Javni poziv), katerega predmet so nepovratna finančna sredstva v obliki nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v nakup ali predelavo okolju prijaznejših vozil za cestni promet pravnim osebam. Z izpodbijano odločbo pa je bila tožnici ta pravica odvzeta.

12. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je tožnica pred oddajo vloge toženi stranki 11. 4. 2019 sklenila zavezujoč dogovor (leasing pogodbo) v zvezi z nakupom vozila na električni pogon brez emisij CO2 na izpustu. Obstoj zavezujočega dogovora pred oddajo vloge je skladno z 4.a točko Javnega poziva in 146.h členom ZVO-1 razlog za odvzem pravice do pridobljenih sredstev. Bistvena za odločitev v obravnavni zadevi je torej ugotovitev, kdaj je tožnica sklenila zavezujoč dogovor za nakup vozila oziroma pogodbo o leasingu in ali je pri tem kršila določila Javnega poziva.

13. Tožena stranka podeljuje sredstva z javnimi pozivi ali javnimi razpisi (146.c člen ZVO-1), o pravici vlagatelja do pridobitev sredstev sklada in drugih sredstev, s katerimi sklad upravlja, pa odloči z odločbo v skladu s 146.g členom ZVO-1. V 146.h členu ZVO-1 so določeni razlogi, kdaj se pridobljena sredstva upravičencu odvzamejo. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je tožena stranka pravico do podeljenih nepovratnih sredstev v višini 7.500,00 EUR odvzela na podlagi 6. točke prvega odstavka 146.h člena ZVO-1, ki določa, da sklad pravico do pridobljenih sredstev odvzame z odločbo, če upravičenec ne izpolni drugih določil splošnih pogojev poslovanja sklada glede na namen dodeljenih sredstev oziroma določila javnega poziva ali javnega razpisa. Bistveno je torej vprašanje ali je tožnica kršila pravila javnega poziva.

14. V točki 4. Javnega poziva je bilo določeno, da je nepovratna finančna spodbuda lahko dodeljena samo za nove naložbe. Nova naložba je nakup ali predelava vozila, katerega prva registracija po proizvodnji ali predelavi bo opravljena v Republiki Sloveniji po oddaji vloge na ta javni poziv. Nepovratna finančna spodbuda za nakup novega vozila se lahko dovoli samo v primeru, če bo vlagatelj po nakupu vozila prvi lastnik vozila, ki je predmet nepovratne finančne spodbude oziroma na podlagi sklenjene pogodbe o finančnem leasingu prvi zakupnik (leasingojemalec) vozila, ki je predmet finančne spodbude.

15. Javni poziv pa je v 4.a členu med drugim določal tudi, da pred oddajo vloge ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor (plačan avans, podpisana pogodba o leasingu ipd.). Tožena stranka je zatrjevala, da je tožnica kršila to določilo Javnega poziva.

16. Med strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev na Eko sklad oddala dne 11. 4. 2019. Sporno pa je bilo, ali je dne 9. 4. 2019 sklenila zavezujoč dogovor v zvezi z nakupom vozila.

17. V skladu s 15. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah in tako za njeno veljavnost niti ni nujno potrebno, da je pogodba podpisana, da se med strankama šteje za zavezujočo. Izjavo volje za sklenitev pogodbe lahko stranki izrazita z vsakim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja za sklenitev pogodbe obstoji. Izjave volj vseh udeležencev pogodbe o finančnem leasingu so se ujemale, pravna posledica prekrivanja izjav volje pa je nastanek zavezujočega dvostranskega obligacijskega razmerja z vsebino, navedeno v pogodbi o finančnem leasingu.

18. V konkretni zadevi je ugotoviti, da je tožnica z družbo A., d. o. o. sklenila posebni del pogodbe o finančnem leasingu št. I020793, ki nosi datum 9. 4. 2019. Iz 3. člena pogodbe izhaja, da je predmet pogodbe najem osebnega vozila ... letnik 2019, po predračunu št. 1825 z dne 5. 4. 2019, katerega dobavitelj je F. Iz 9. člena navedene pogodbe izrecno izhaja, da je pogodba veljavna, če lizingodajalec prejme do 16. 4. 2019 podpisan izvod posebnega dela in splošnega dela te pogodbe o lizingu. V posebnem delu pogodbe je dogovorjeno, da je pogodba veljavna, če je lizingodajalec vrne do prej navedenega datuma tudi instrumente za zavarovanje plačil in menice. Obe navedeni listini in sicer menica in pogodba o asignaciji (ki sta v prilogi A4 spisa) imata datum 9. 4. 2019. Prav tako iz plana plačil, ki je bil sestavni del pogodbe, izhaja, da prvi obrok v višini 9.900,00 EUR zapade 19. 4. 2019, kar pomeni, da je morala biti pogodba sklenjena prej. Datum sklenitve pogodbe na dne 9. 4. 2019 pa izhaja tudi iz prevzemnega zapisnika, ki nosi datum 9. 4. 2019 in računa št. 1904000364 z dne 9. 4. 2019, ki prav tako nosi datum 9. 4. 2019. 19. Sodišče ne dvomi, da je bil zavezujoč dogovor med tožnico in družbo A., d. o. o. glede na vso predloženo obsežno dokumentacijo z dne 9. 4. 2019 (pogodba, račun št. 1904000364, prevzemni zapisnik ...) dejansko takrat sklenjen. Takrat je prišlo do soglasja volj in s tem sklenitve zavezujočega dogovora za nakup vozila, ki je rezultiral v sklenitev pisne pogodbe. To nenazadnje potrjuje tudi izpovedba zakonite zastopnice tožeče stranke B. B., ki je v svojem zaslišanju dejala, da je bil leasing že nekaj časa odobren, da je to urejala v tednu in da je bil 4. 4. 2019 začetek tedna, potem pa je bila odobritev 9., da je to urejala z g. C. C. po mailu. Navedeno pa izhaja tudi iz priložene e-pošte, ki jo je v spis predložila tožnica. Tako je ugotoviti iz e-sporočila v prilogi A6, da je zakonita zastopnica tožnice že dne 4. 4. 2019 C. C. iz A., d. o. o. posredovala dokumente glede na predhoden dogovor. C. C. je prosil še za podatek o višini pologa in dobi odplačevanja (4. 4. 2019 ob 13:04), nakar je direktorica tožnice odgovorila, da je odplačna doba 84 mesecev, polog pa 10 do 20 %. C. C. je ob 14:09 prosil za potrditev izračuna (izpisane infoponudbe), kar je direktorica tožnice potrdila, ko je zapisala, da potrjuje poslano in vprašala, če potrebuje potrjeno in požigosano (mail 4. 4. 2019 ob 14:18). Naveden izračun, ki ga je predstavnik A., d. o. o. posredoval tožnici, je imel funkcijo ponudbe, ki jo je zakonita zastopnica tožene stranke sprejela. S tem je bilo doseženo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe. S tem je bila pogodba sklenjena.

20. Sodišče glede na obsežno listinsko dokumentacijo ni sledilo tožnici, ki je zatrjevala, da je bila pogodba sklenjena kasneje. Pogodba je sklenjena, ko se stranki poenotita o njenih bistvenih sestavinah. Pogodba pa je lahko sklenjena v ustni obliki, in ne pomeni, da mora biti oblična, torej pisna, da je pravno zavezujoča. 21. Čeprav je tožnica v izpovedbi dejala, da pogodbe ni podpisala dne 9. 4. 2019, pač pa šele 24. 5. 2019 na sedežu prodajalca F., d.o.o., ko ji je bilo vozilo tudi izročeno, to ne pomeni, da je bila zadevna pogodba sklenjena šele s podpisom tožnice tega dne. Glede na podano soglasje volj za sklenitev posla sta stranki takrat podpisali formalno pogodbo v pisni obliki oz. jo je takrat podpisala tožnica, medtem ko je bila pogodba glede soglasja volj glede bistvenih sestavin sklenjena že prej, in sicer 9. 4. 2019, kot izhaja tudi iz zgoraj citiranih listin. Dejstvo prevzema vozila dne 24. 5. 2019, izdaja garancijskega lista za vozilo (...) in potrdilo o homologaciji (listini, pripeti k dokazu A4 sodnega spisa), račun št. 11143816 (dokaz A9 sodnega spisa), začetek teka zavarovanja odgovornosti pri zavarovalnici G., d.d. (listina pripeta k dokazu A4 sodnega spisa), izdaja prometnega dovoljenja (dokaz A10 sodnega spisa) so le dokazi o izvrševanju pogodbe. Glede na vrsto pravnega posla se vsa navedena dejanja izvršujejo po sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu.

22. Na podlagi vsega navedenega je tako ugotoviti, da je tožnica s sklenitvijo zavezujočega dogovora 9. 4. 2019, kar je pred oddajo vloge k toženi stranki, kjer je bila oddana 11. 4. 2019, kršila določbe 4.a člena javnega poziva, ki je med drugim določal tudi, da pred oddajo vloge ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor (plačan avans, podpisana pogodba o leasingu ipd.).

23. Tako tožnica ni upravičena do nepovratne finančne spodbude in ji je bila zato upravičeno izdana odločba o odvzemu pravice. Zaradi tega je tako sodišče po izvedeni glavni obravnavi tožbo zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

**K II. točki izreka:**

24. Kadar sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.