Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno in procesno pravo, ko je sodbo sodišča prve stopnje glede nasprotne tožbe spremenilo in toženčev zahtevek zavrnilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno in procesno pravo, ko je sodbo sodišča prve stopnje glede nasprotne tožbe spremenilo in toženčev zahtevek zavrnilo.
1.Tožnica in toženec sta sorojenca. Skupaj z materjo sta 2. 11. 2011 sklenila darilno pogodbo, pogodbo o razdružitvi solastnega premoženja (dveh nepremičnin) in pogodbo o ustanovitvi služnosti. V kleti stanovanjske hiše na tožničini parceli je kurilnica, ki se uporablja (le) za ogrevanje toženčeve hiše. V pogodbi sta se stranki dogovorili, da tožničina nepremičnina pridobi služnost poti preko toženčeve nepremičnine, tožencu pa se dovoli, da še naprej uporablja kurilnico v enakem obsegu. Tožnica je leta 2022 tožencu poslala dopis, s katerim je preklicala dovoljenje za uporabo kurilnice in mu postavila šestmesečni rok za izpraznitev. Toženec tega ni upošteval in kurilnico še uporablja. Tožnica je zato s tožbo zahtevala njeno izpraznitev in plačilo uporabnine. Toženec je z nasprotno tožbo zahteval ugotovitev obstoja neprave stvarne služnosti in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis služnosti.
2.Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek zavrnilo. Na podlagi toženčevega zahtevka je ugotovilo obstoj stvarne služnosti za uporabo kurilnice v breme vsakokratnega lastnika tožničine služeče nepremičnine in v korist vsakokratnega lastnika toženčeve gospodujoče nepremičnine. Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil namen strank ustanoviti služnost, čeprav tega nista tako poimenovali.
3.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo obema pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tudi toženčev zahtevek. Zaključilo je, da jasnost pogodbenega določila ne omogoča drugačne razlage pogodbe. Kljub temu je potrdilo zavrnitev tožničinega zahtevka, saj naj pogodbeno dogovorjeno dovoljenje za uporabo kurilnice ne bi bilo enostransko preklicno.
4.Toženec je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:
"1. Ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v okviru razmejitve med zatrjevano stvarno služnostjo in osebno služnostjo oziroma drugimi obligacijskimi pravicami, sodbo sodišča prve stopnje glede nasprotne tožbe spremenilo in zahtevek zavrnilo?" "2. Ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede dobre vere in ali gre za sodbo presenečenja?" "3. Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravnega postopka, ko je spremenilo ugodilno sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilno, ob tem pa ugotovilo drugačno stanje, brez da bi razpisalo obravnavo in dalo strankam možnosti navajati dejstva in dokazi in bi lahko stranke tudi modificirale zahtevek/postavile podredni zahtevek, če bi sodišče ponudilo dejanski in pravni pogled na zadevo?"
5.Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.
6.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).