Jedro

Po četrtem odstavku 142. člena ZPP se šteje vročitev s fikcijo za opravljeno po poteku roka, torej na zadnji dan tega roka. Pomen teka in izteka oziroma posledic izteka roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je treba iskati v povezavi s tistimi določbami zakona, ki urejajo tek rokov. ZPP to ureja v osmem poglavju prvega dela zakona. Te določbe povejo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon, kar pomeni, da se v primeru, če najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, naslovnik ne dvigne sodne pošiljke, z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožnica sama krije stroške dogovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo toženčevo pritožbo zoper sodbo P 1797/2015-I-24 z 21. 10. 2016, ker je bila vložena prepozno.

2. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Predlaga razveljavitev sklepa. Pojasnjuje, da je bil o prispelem pismu obveščen 5. 11. 2016. Takrat je začel teči petnajstdnevni rok za dvig sodnega pisma, ki je iztekel 20. 11. 2016. Ker je bil ta dan nedelja, je rok iztekel 21. 11. 2016, pritožbeni rok je začel teči 22. 11. 2016 in iztekel 6. 12. 2016. Pritožba je zato pravočasna.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s 3. odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok petnajst dni, v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po 4. odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno po poteku roka, torej na zadnji dan tega roka. Pomen teka in izteka oziroma posledic izteka roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP je treba iskati v povezavi s tistimi določbami zakona, ki urejajo tek rokov. ZPP to ureja v osmem poglavju prvega dela zakona. Te določbe povejo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon, kar pomeni, da se v primeru, če najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po 3. odstavku 142. člena ZPP, naslovnik ne dvigne sodne pošiljke, z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno. Fikcija vročitve1 nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, ker se pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP 4. odstavek 111. člena ZPP ne upošteva. Glede zadnjega vprašanja sodna praksa pred časom res ni bila enotna, a po sprejemu načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS s 14. 1. 20152 (sprejeto je bilo skoraj dve leti pred problematično vročitvijo sodbe v tej zadevi), se je ustalila3. Skoraj dve leti je vsekakor že obdobje, ko posameznik, tudi pritožnik, lahko razumno predvidi ravnanje, ki ga od njega zahteva spremenjena sodna praksa. Pritožnik torej glede na čas vročitve sodbe ni mogel pričakovati, da bo sodišče rok štelo v skladu s stališčem dela stare sodne prakse; da bi se pri štetju roka sam zanašal nanjo, pa niti ne trdi (svojega stališča o načinu štetja roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP v pritožbi ne argumentira).

6. V skladu s 4. odstavkom 142. člena ZPP je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila sodba tožencu vročena 20. 11. 2016 (četudi je bila to nedelja). Pritožbeni rok je po 2. odstavku 111. člena ZPP začel teči prvi naslednji dan po vročitvi, torej 21. 11. 2016 in je iztekel 5. 12. 2016. Pritožba, ki je bila poslana priporočeno po pošti 6. 12. 2016, je zato prepozna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

7. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

8. Glede na vsebino izpodbijane odločitve in vsebino pritožbe stroški odgovora na pritožbo ne ustrezajo kriteriju potrebnih pravdnih stroškov v smislu 1. odstavka 155. člena ZPP, zato jih tožnica krije sama.

1 Pri kateri dejanski trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v predalčniku, ni odločilen. 2 Ključni razlogi Vrhovnega sodišča RS v načelnem pravnem mnenju občne seje s 14. 1. 2015 so: ...vročanje je procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v hišnem predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje tudi dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena - nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je torej že v naprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa (in teku ter izteku rokov). Neaktivnost stranke, ki pisanja na pošti ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranja položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne (v smislu podaljševanja roka)... 3 Odločbe VSL II Cp 1179/2016, II Cpg 273/2016, II Cpg 1191/2015, I Cpg 872/2016 in II Ips 1084/2016, VDSS Pdp 300/2016, VSM I Ip 548/2016 in številne druge.