Jedro

V obrazložitvi sklepa dano napotilo nasprotni udeleženki, naj po pravnomočnosti sklepa naroči odmero parcel pri Geodetski upravi, je ne le neizvršljivo (pravnomočen in izvršljiv postane le izrek sodne odločbe, ne pa njegova obrazložitev), pač pa tudi v nasprotju s 1. odstavkom 8. člena ZEN. Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru mora biti izdelan s strani sodnega izvedenca geodetske stroke že med sodnim postopkom. Postane sestavni del pravnomočne sodne odločbe, ta pa je podlaga za evidentiranje sprememb, ki so bile predmet sodnega postopka, najprej v zemljiškem katastru, posledično pa tudi v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu predlagatelja za delitev solastnih nepremičnin, vpisanih v vložku št. 668 in v vložku št. 17, k.o. B. Med udeležence je v naravi razdelilo nepremičnine, navedene v točki I. izreka. V točki II. je odločilo, da se parc. št. 1784 in parc. št. 1873, obe gozd, k.o. B. razdružita s prodajo in razdelitvijo kupnine med solastnike po višini solastnih deležev. V točki III. je med predlagatelja in nasprotno udeleženko I. B. v naravi razdelilo parcelno številko 1303 in parcelno številko 105, stavbišče, hiša. Odločilo je, da dobi predlagatelj na račun svojega do 1/8 solastnega deleža v izključno last in posest del obeh parcel severno nad potjo, ki ju loči, in sicer, da od 800 m parc. št. 1303 fz prejme 413 m², od 418 m² parc. št. 105.S pa 266 m². Nasprotni udeleženki pa je na račun njenega deleža do 1/24 dodelilo južni del obeh parcel, ki sta na južni strani pod potjo in ju obdajata parc. št. 1306, 106 in pot, in sicer, da od 800 m² fz parc. št. 1303 dobi 387 m², od 418 m² parc. št. 105 pa 152 m². V točki IV. je odločilo o višini denarnih zneskov s pripadajočimi obrestmi, ki jih morata v roku treh mesecev zaradi presežka vrednosti v naravi prejetih nepremičnin izplačati drugim udeležencem predlagatelj in nasprotna udeleženka I. B.. V točki V. je odločilo o njihovi zakoniti zastavni pravici na parc. št. 1303 in parc. št. 105 k.o. B. do dokončnega poplačila solastninskih deležev. V točki VI. je naložilo prepustitev posesti tistim udeležencem, ki jim stvari pripadajo po delitvi. V točki VII. pa je odločilo, da bo o stroških postopka odločalo s posebnim sklepom.

Proti sklepu vlaga pritožbo predlagatelj. Izpodbija ga v celoti. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

Uvodoma opozarja na pisne pomote v izreku, in sicer: v točki II pri zapisu parc. št. 1873 (namesto pravilno: 1837), v točki IV. in V. pri zapisu imena udeleženca M. V..

Kot napačno graja odločitev prvega sodišča o fizični delitvi nepremičnin, ki naj bi jih dobil v last on in o izplačilu drugim udeležencem. Opozarja, da je ostala nepremičnina, parc. št. 1303 travnik, v izmeri 2.810 m², k.o. B., nerazdeljena. Ni dodeljena nobenemu od udeležencev. Njena vrednost v višini 4.715,32 EUR je na drugi strani napačno upoštevana, kot da jo je prejel on. Posledično je napačno odločeno o višini denarnega zneska, ki naj bi ga izplačal deseti nasprotni udeleženki. Napačni so tudi izračuni zneskov, ki bi jih morali izplačati drugi udeleženci. Sklep o delitvi parcele št. 1303 travnik, v izmeri 2.810 m² nima razlogov, izrek je v nasprotju z obrazložitvijo (priloga) in se ga ne da preizkusiti. Treba ga je razveljaviti že zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

V nadaljevanju se ne strinja z odločitvijo sodišča, ker ni sledilo njegovemu predlogu, da se mu dodeli parc. št. 105, celotna parcela št. 1303 in del parcele št. 1251, k.o. B.. Izrek o delitvi dela parcele št. 1303 in dela parcele št. 105.S je nejasen. Sodišče ni izdelalo skice, iz katere bi bilo mogoče razbrati natančno lego parcel, nastalih z delitvijo. Odmera parcel pri GURS je nasprotni udeleženki naložena le v obrazložitvi, kar ne predstavlja izvršilnega naslova. Razlogi o skici, ki naj bi jo v spis predložil pooblaščenec nasprotne udeleženke, so nejasni. Podana je nadaljnja absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlagatelj skice ni dobil in se o njej ni mogel izjasniti. Uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Če je bila skica res vložena, bi morala biti sodišču izročena v zadostnem številu za sodišče in udeležence (kršitev 1. odstavka 106. člena ZPP).

Po pritožnikovem mnenju je napačno uporabljeno materialno pravo 2. odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) v zvezi z upravičenim interesom predlagatelja in nasprotne udeleženke I. B. za dodeljena jima dela parc. št. 1303 in 105.S. Razdružitev v tem delu je v nasprotju s podanim predlogom izvedenca F. G.. Zato bi moralo sodišče podrobno ugotoviti in obrazložiti upravičeni interes nasprotne udeleženke, a ga ni. Njena navezanost na nepremičnino (ki je tudi sicer nepravilno ugotovljena) je lahko le vzrok za njen pravni interes. Sama po sebi ne zadošča. Nasprotna udeleženka bi ga morala izkazati, sodišče pa ugotoviti. V resnici želi navedeni parceli le zaradi prikrite stare izročilne pogodbe, čemur ni mogoče dati pravnega varstva.

Po njegovem mnenju je nadalje nepravilna ugotovitev prvega sodišča, da predlagatelj nima interesa, da bi ohranil kmetijo kot celoto. V postopku sodišče ni preizkusilo, zakaj ne odkupi zemlje od ostalih solastnikov. Niti nakazalo mu ni, da bi utegnilo biti to vprašanje pomembno za delitev spornih dveh parcel. O njegovem interesu ga ni zaslišalo. Izvedenec G. je predlagal delitev, kot jo je predlagal predlagatelj. Upošteval je, da sporni parceli predstavljata funkcionalno celoto. Sodišče ni z ničemer nakazalo, da namerava sporni parceli razdeliti drugače in predlagatelju odreči upravičen interes, da se mu dodelita v celoti. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno o predlagateljevi kmetijski dejavnosti. Ker se o tem še ni imel možnosti izjasniti, podaja navedbe in dokaze v pritožbi.

Izvedenec o možnosti, smotrnosti in funkcionalnosti delitve parc. št. 1303 in 105.S ni bil vprašan in teh možnosti ni obravnaval. Kot najbolj smotrno je predlagal rešitev, po kateri se navedeni parcelni številki v naravi ne bi razdelili. Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Ni jasno, kako bi delitev vplivala na nameravano kmetijsko dejavnost predlagatelja, kakšen vpliv ima dejstvo, da je stanovanjska hiša zaščitena kot kulturni spomenik. Odločeno je v nasprotju z izvedeniškim mnenjem. Zato bi moralo sodišče opraviti ogled. Ker ga ni, je kršeno pravilo 220. člena ZPP, posledično je napačno upoštevana vrednost zemljišč, saj ob delitvi ta izgubijo svojo vrednost. Sodišču očita napačno uporabo 2. odstavka 70. člena SPZ, namesto 5. odstavka istega člena. Nanj bi se moralo opreti in ugoditi njegovemu predlogu. Zaradi večjega solastninskega deleža ima prednost pred nasprotno udeleženko.

Na vročeno pritožbo je odgovorila le nasprotna udeleženka I. B. (v nadaljevanju: nasprotna udeleženke). Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Postopek za delitev stvari pomeni predrugačenje (konstitucijo) stvarnopravnih razmerij med udeleženci nepravdnega postopka, ki temelji na njihovih določenih deležih in katerega cilj je razdružitev solastninske skupnosti, ki je pogosto vir nesoglasij.

Predmet tega postopka je razdružitev nepremičnin, vpisanih pri vložku št. 668, k.o. B., in pri vložku št. 17, iste k.o., ki so po ugotovitvah prvega sodišča v zemljiški knjigi vpisane kot solastnina predlagatelja do 1/8 in 17 nasprotnih udeležencev z različnimi solastninskimi deleži. Predlagatelj je predlagal fizično delitev solastnine v odnosu do njegovega deleža tako, da bi prejel v izključno last parc. št. 105.S, vlož. št. 17, k.o. B., ter parc. št. 1303 travnik v izmeri 3.610 m² ter del parc. št. 1251 travnik v izmeri 3.345 m² iz vlož. št. 668 k.o. B.. V primeru večje vrednosti teh nepremičnin od njegovega solastninskega deleža je izrazil pripravljenost izplačati razliko nasprotnim udeležencev v denarju (list. št. 50). Svoj upravičeni interes je izkazoval z navedbami, da želi gospodariti z navedenimi zemljišči in stanovanjsko hišo, ki je zapuščena, prazna in v slabem stanju in ki jo sam po svojih močeh vzdržuje, kakor tudi okolico in posest okoli nje.

Od nasprotnih udeležencev je temu predlogu nasprotovala le prva nasprotna udeleženka. Postavila je svoj nasprotni predlog, da želi dobiti v naravi gradbeno zemljišče, in sicer del parc. št. 105, hlev v izmeri približno 155 m² (brez hiše, ki je čez cesto), del zemljišča parc. št. 1303 vlož. št. 668 k.o. B. ki je pod hlevom v izmeri približno 395 m² ter del gozda v izmeri 9.639 m² ter del njiv, travnikov in pašnikov v izmeri 2.770 m² (red. št. 43). Svoj upravičeni interes je utemeljevala s svojim aktivnim sodelovanjem pri ohranjanju posestva (red. št. 42), z dvajsetletnim in življenjem na domačiji in željo, da bi si tam postavila hišo (list. št. 138).

Pritožbi je treba pritrditi, da se je postavljeni izvedenec gradbene stroke opredelil le do predloga predlagatelja in ga ocenil za smotrnega. Sodišče mu ni naložilo naloge, naj oceni tudi možnost in smotrnost delitve, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi predlagala izvedbo dokaza z izvedencem geodetske stroke.

Fizična delitev posamezne stvari iz solastnega premoženja je v sodnem postopku možna samo pod pogojem, da je stvar deljiva. Deljiva je, če jo je mogoče razdeliti na samostojne dele tako, da se ne okrni njen namen in bistveno ne zmanjša njena vrednost. Pritožba upravičeno opozarja, da sodišče v obravnavanem primeru teh relevantnih okoliščin z izvedencem sploh ni ugotavljalo. Sklep o tem tudi nima razlogov in ga v tem smislu ni mogoče preizkusiti. Že to je narekovalo razveljavitev zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 332. člena ZPP.

Zgolj na podlagi opisa lege parcel, kot ga je podala nasprotna udeleženka, mapne kopije (red. št. 79) in skice nasprotne udeleženke, na katere se nejasno sklicuje v razlogih sklepa, ki mu skica ni priložena, je samo ocenilo, da je predlagana delitev možna. Takšen zaključek pa je pravno zmoten.

Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solatnika, ki mu pripada nov osamosvojeni del prej ene stvari, ali za solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge lastnike izplačal. Lastninska pravica se v sodnem postopku pridobi s pravnomočnostjo sodne odločbe, ki se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo (8. točka 1. odstavka 40. člena v zvezi s 1. odstavkom 46. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). V sodni odločbi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi - to je s katastrsko občino in parcelno številko, kot je opisana v zemljiškem katastru (1. odstavek 31. člena ZZK-1 v zvezi s 1. in 5. točko 3. člena istega zakona). V zemljiško knjigo se vpisujejo samo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic (1. odstavek 11. člena ZZK-1). Katere nepremičnine so lahko samostojen predmet stvarnih pravic, določa SPZ. Po 18. členu SPZ je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami (primerjaj še 8. in 16. člen SPZ). Pojem nepremičnine je torej enak pojmu zemljiške parcele, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo (primerjaj 1. točka 1. odstavka 3. člena ZZK-1). Po načelu specialnosti (7. člen SPZ) je lahko predmet stvarnih pravic samo individualno določena stvar, ne pa del stvari, kot je zmotno odločilo v obravnavanem primeru prvo sodišče. Del zemljiške parcele oziroma več delov različnih parcel, čeprav natančno opisno določen, brez ustreznega načrta parcelacije oziroma elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga že med sodnim postopkom izdela izvedenec geodetske stroke (1. odstavek 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN - Ur. l. RS, št. 47/2006 s spremembami ter 7. in 9. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru - Ur. l. RS, št. 8/2007), ne more biti predmet lastninske pravice ali njenega prenosa oziroma vknjižbe.

Tako se izkaže, da je sklep v tem delu nepravilen, nedoločen in zemljiškoknjižno neizvedljiv, pa tudi neizvršljiv.

V obrazložitvi sklepa dano napotilo nasprotni udeleženki, naj po pravnomočnosti sklepa naroči odmero parcel pri Geodetski upravi, je ne le neizvršljivo (pravnomočen in izvršljiv postane le izrek sodne odločbe, ne pa njegova obrazložitev), pač pa tudi v nasprotju s 1. odstavkom 8. člena ZEN. Kot je bilo že povedano, mora biti elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru izdelan s strani sodnega izvedenca geodetske stroke že med sodnim postopkom. Postane sestavni del pravnomočne sodne odločbe, ta pa je podlaga za evidentiranje sprememb, ki so bile predmet sodnega postopka, najprej v zemljiškem katastru, posledično pa tudi v zemljiški knjigi.

Sodišče se v razlogih sklepa sklicuje na skico, ki naj bi jo v spis predložila nasprotna udeleženka. Vendar ni jasno, katero skico ima v mislih, saj ni sestavni del sklepa. Zato se ga ne da preizkusiti in je sklep tudi zaradi tega obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Če gre za skico, vloženo med priloge spisa, a označeno z list. št. 107, je treba ugotoviti, da gre za laično skico in ne za skico, ki bi jo izdelal izvedenec geodetske stroke. Nadalje ni jasno, od kod in na kakšni podlagi so v skici navedene površine delov parcel, ki jih je (vsaj za nasprotno udeleženko) sodišče povzelo v izreku sklepa. Gre za nadaljnjo pravno odločilno dejstvo, ki ga je treba upoštevati pri vrednotenju solastnih deležev oziroma delitvi stvari. Ugotoviti pa ga je mogoče zgolj z izvedencem geodetske stroke, ki po ustreznih strokovnih postopkih v elaboratu prikaže obstoječe stanje in predlog sprememb (1. in 2. odstavek 8. člena ZEN), in sicer s prikazom predvidenih novih prostorsko odmerjenih delov zemljiške površine, ki naj postanejo nove parcelne številke, in z izračunom njihove površine, ki se nato lahko upošteva pri vrednotenju solastninskih deležev.

Ker skica, ki jo omenja sodišče, teh lastnosti nima, ne more biti osnova za odločitev sodišča. Poleg tega iz spisa ni razvidno, ali jo je sodišče sploh obravnavalo v kontradiktornem postopku oziroma ali je imel predlagatelj možnost, da se o njej izjavi. Zato mu je treba pritrditi, da je podana tudi absolutna kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke 1. odstavka 339. člena ZPP.

Že iz navedenih razlogov je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, ko je sodišče nepravilno odločilo o delitvi solastnine tako, da je predlagatelju in nasprotni udeleženki dodelilo več delov različnih parcel, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato se nakazuje, da je nepravilno odločeno o celotni delitvi solastnega premoženja in je bilo treba razveljaviti sklep v celoti.

V ponovljenem postopku naj prvo sodišče z izvedencem gradbene stroke obravnava tudi predlog fizične delitve, ki ga je podala nasprotna udeleženka, in ugotovi, ali je možna in smotrna. Z zaslišanjem nasprotne udeleženke in predlagatelja naj natančneje ugotovi njun upravičeni interes za sporne nepremičnine. Pritožba tudi v tem delu namreč upravičeno opozarja, da je ostalo dejansko stanje ob opustitvi zaslišanja predlagatelja in nasprotne udeleženke premalo raziskano. Razloge o teh pravnorelevantnih okoliščinah pa so nepopolni in nejasni.

Če bo ponovno ugotovilo, da obstajajo razlogi za tako fizično delitev, za katero se zavzema nasprotna udeleženka, bo moralo upoštevati, da o njej ne more odločiti brez ustreznega elaborata, ki ga bo (če ga bodo udeleženci predlagali) že v sodnem postopku izdelal izvedenec geodetske stroke.

Svojo odločitev bo moralo ponovno obrazložiti s preglednimi, jasnimi in natančnimi razlogi.

Pri ponovnem odločanju naj bo pozorno tudi na del parc. št. 1303, ki predstavlja kmetijsko zemljišče (travnik v izmeri 2.810 m²). Tudi v tem delu ima pritožnik prav. Sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 14. točke 1. odstavka 339. člena ZPP, ker izrek sklepa nasprotuje obrazložitvi in ga ni mogoče preizkusiti. Zato je razveljavitev sklepa potrebna tudi iz tega razloga.

Končno naj bo sodišče pri ponovnem odločanju pozorno na pravilne zapise parcelnih številk (1837) in udeležencev v postopku (M. V.), saj se mu je v izpodbijanem sklepu primerilo nekaj pisnih pomot, na katere opozarja pritožba.