4. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Kompas mejni turistični servis, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Ivan Stošič, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 4. marca 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 1. člena, 9. člena in petega odstavka 10. člena ter 12., 16. in 25. člena, sedme alineje prvega odstavka 27. člena in 29. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedene določbe Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (v nadaljevanju ZDVGOMP), ker naj bi v nasprotju z določbami 2., 22., 23., 25., 69. in 155. člena Ustave urejale vprašanja, povezana s pridobivanjem nepremičnin, pripravo in sprejemanjem lokacijskega načrta za mejni prehod ter z izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov na območju mejnega prehoda, ki je potreben zaradi vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo. Pobudnica navaja, da je ZDVGOMP nejasen, ker opredeljuje celoten mejni prehod kot infrastrukturni objekt državnega pomena, kar naj bi pomenilo, da so z uveljavitvijo Zakona postali javna infrastruktura tudi objekti in zemljišča pobudnice.

2.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes s tem, da ima na nekaterih mejnih prehodih že zgrajene objekte, na preostalih pa ima v lasti zemljišča, na katerih namerava graditi objekte za opravljanje svoje registrirane dejavnosti.

3.Državni zbor odgovarja, da izpodbijani zakon natančno opredeljuje, kateri objekti, naprave in zemljišča so predmet njegovega urejanja. Objekti in nepremičnine, ki so v lasti pobudnice, naj ne bi sodili v javno infrastrukturo mejnega prehoda. Pobudnica naj bi pridobila pravni interes v konkretnem primeru le, če bi uredba o lokacijskem načrtu njene nepremičnine zajela v ureditveno območje mejnega prehoda. O vprašanju nujnosti gradnje določenega objekta, naj bi tako odločala Vlada, njeno odločitev pa bo lahko preverjalo tudi sodišče v postopku presoje zakonitosti uredbe o lokacijskem načrtu ali v postopku konkretne razlastitve, v katerem bo Vlada morala dokazati, da je konkretna nepremičnina nujno potrebna za gradnjo mejnega prehoda.

4.Vlada pojasnjuje, da so sestavni del mejnega prehoda le tiste nepremičnine, ki neposredno služijo varnostnemu, carinskemu in inšpekcijskemu nadzoru meje, ne pa drugi objekti, ki služijo vzporedni dejavnosti, vključno s tisto, ki jo opravlja pobudnica. Iz izpodbijanega petega odstavka 10. člena ZDVGOMP izhaja le pristojnost Vlade za sprejem uredbe o lokacijskem načrtu za mejni prehod. Zoper uredbo naj ne bi bila dopustna pritožba, ker gre za splošni akt. Pobudnica naj bi napačno razumela razliko med splošnim in posamičnim aktom.

B.

5.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu, pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6.Pobudnica sicer zatrjuje, da je lastnica nepremičnin na posameznih območjih mejnih prehodov, kjer ima že zgrajene objekte ali pa jih namerava graditi. Nepremičnine je kupila z namenom opravljanja svoje registrirane dejavnosti. Iz odgovora Državnega zbora in pojasnil Vlade izhaja, da je treba Zakon razlagati tako, da so sestavni del mejnega prehoda le tiste nepremičnine, ki neposredno služijo varnostnemu, carinskemu in inšpekcijskemu nadzoru meje, torej delu, ki ga opravljajo državni organi, ne pa ostali objekti, ki služijo vzporedni dejavnosti, vključno s tisto, ki jo opravlja pobudnica. Ker gre za vprašanje razlage Zakona, bo pobudnica izkazovala pravni interes šele, če bodo upravni organi in redna sodišča Zakon razlagali drugače, kot ga razlagata Vlada in Državni zbor.

7.Ker po navedenem pobudnica ni izkazala neposrednega in konkretnega pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, je bilo treba pobudo zavreči.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić