Jedro

Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti tožbe. Če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, nima predpisanih sestavin iz 1. odst. 180. člena ZPP, kar narekuje postopanje sodišča v smislu 1. odst. 108. člena ZPP. Neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe in ne zavrnitev tožbenega zahtevka.

Ob odsotnosti dokazil o drugačni vsebini pooblastilnega razmerja, kot izhaja iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, bi zgolj sklicevanje pritožnice na odsotnost pisnega pooblastila pomenilo zlorabo procesnih pravic, čemur pritožbeno sodišče ne more nuditi pravnega varstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijana sodba ter opravljeno procesno dejanje prvega naroka za glavno obravnavo dne 19. 10. 2009 in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 1661/2008, z dne 04. 02. 2008 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 224,91 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je v pritožbenemu roku pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljena je pritožba v tistem delu, v katerem uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka, ki naj bi bila v tem, da je glavno obravnavo vodil strokovni sodelavec v navzočnosti sodnice, za kar po prepričanju pritožnika ni podlage v določilih ZPP. Takšna podlaga je namreč izrecno podana po določbi 2. odst. 54. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 od 26/2009).

Prav tako je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na neizkazanost pisnega pooblastila pooblaščenke tožeče stranke v postopku pred prvostopenjskim sodiščem. Pisno pooblastilo namreč predstavlja zgolj izkaz pooblastilnega razmerja med stranko in pooblaščencem. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na okoliščino, da je odvetnico M. N., ki je v imenu tožeče stranke vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki, pooblastila zgolj za vložitev predloga za izvršbo. Takšna omejitev pooblastilnega razmerja ne izhaja iz same navedbe v predlogu za izvršbo, ki ga je vložila ista pooblaščenka, kot se je udeležila v imenu tožeče stranke naroka za glavno obravnavo dne 19. 10. 2009 in je hkrati vložila pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Ob odsotnosti dokazil o drugačni vsebini pooblastilnega razmerja, kot izhaja iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, bi zgolj sklicevanje pritožnice na odsotnost pisnega pooblastila pomenilo zlorabo procesnih pravic, čemur pritožbeno sodišče ne more nuditi pravnega varstva.

Utemeljena pa je pritožba iz drugih razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. V izpodbijani sodbi je namreč podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, ki onemogočajo njen preizkus.

Sodišče prve stopnje je v utemeljitvi svoje odločitve povzelo, da ni moglo upoštevati trditev, ki jih je tožeča stranka podala po izteku roka, ki ga je tožeči stranki določilo sodišče s pozivom na podajo ustreznih trditev in dokaznih predlogov. Sodišče v posledici zamude navedenega roka tako ni upoštevalo niti trditev tožeče stranke, ki jih je podala na samem naroku za glavno obravnavo, kakor tudi ne v vlogi, za katere je zatrjevala, da naj bi bila pomotoma vložena v drugi pravdi, ki se vodi med pravdnima strankama.

Vprašanje pravočasnosti oziroma upoštevnosti podane trditvene podlage in ponujanih dokazov v smislu 286. in 286.a člena ZPP se pojavi šele v primeru, da je tožba, o kateri odloča sodišče, sposobna za obravnavo. Vprašanje trditvene in dokazne podlage se namreč nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti tožbe. Če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, nima predpisanih sestavin iz 1. odst. 180. člena ZPP, kar narekuje postopanje sodišča v smislu 1. odst. 108. člena ZPP. Neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe (4. odst. 108. člena ZPP) in ne zavrnitev tožbenega zahtevka. Tudi v konkretnem primeru bi sodišče prve stopnje moralo tožečo stranko pozvati na dopolnitev tožbe tako, da bo sposobna za obravnavo in jo hkrati opozoriti na posledice iz 4. odst. 108. člena ZPP. Kot takšnega poziva ni mogoče razumeti dopisa, ki je bil tožeči stranki vročen ob vročitvi vabila za narok za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je v utemeljitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, da ni upoštevalo, trditev, ki jih je podala tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo, kar pomeni, da je odločilo zgolj na podlagi navedb tožeče stranke, kot izhajajo iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ker te navedbe ne omogočajo opredelitve identitete tožbenega zahtevka, je s tem tudi onemogočen preizkus izpodbijane sodbe, s čimer je podan razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. člena ZPP.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo zato skladno s 1. odst. 108. člena ZPP najprej od tožeče stranke zahtevati, da odpravi navedeno pomanjkljivost v tožbi. V kolikor bo tožeča stranka to pomanjkljivost odpravila, pa bo potrebno pred vsebinskim preizkusom tožbe tudi toženi stranki omogočiti, da odgovori na trditvene navedbe tožeče stranke. Ker pred odpravo pomanjkljivosti v smislu nepopolnosti tožbi ne morejo nastopiti učinki prekluzije iz 286. člena ZPP, je pritožbeno sodišče skladno s 1. odst. 354. člena ZPP razveljavilo tudi procesno dejanje prvega naroka za glavno obravnavo, ki je bil opravljen 19. 10. 2009. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.